Galerija
Več denarja za Slovenijo?
Odbor DZ za Evropske zadeve je potrdil vladna izhodišča za pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU. Sledeč predlogu Evropske komisije, bi Slovenija v prihodnje dobila štirikrat več denarja kot doslej.
Milan M. Cvikl
Ljubljana - Odbor državnega zbora za Evropske zadeve (OEU) je na današnji izredni seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, potrdil vladna izhodišča za pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, ki v prihodnjih dneh vstopajo v sklepno fazo. Kot je po seji povedal predsednik odbora Anton Kokalj (NSi), imajo vladni pogajalci "dovolj fleksibilen" mandat, s katerim bi Sloveniji zagotovili ugoden neto finančni položaj. Bolj kritična pa je opozicija, ki izhodišča ocenjuje za "izmuzljiva", saj naj bi vlada pri svoji želji, da bi Slovenija v prihodnji perspektivi dobila vsaj še enkrat večji izplen kot v prvih treh letih članstva, premalo ambiciozna.
Kot je pojasnil poslanec LDS Milan M. Cvikl, je Evropska komisija predlagala, da bi Slovenija dobila štirikrat več denarja. "Vlada se je očitno odločila, da je zanjo sprejemljivo biti nad spodnjo polovico predloga komisije (...) to pa ni najboljša točka za začetek pogajanj". Sicer pa je luksemburško predsedstvo po besedah Cvikla pripravilo " za Evropo slab predlog" finančne perspektive. "Slovenija se na prve tri predloge predsedstva ni odzvala zelo trdo. Danes je bilo sprejeto neko stališče, ki bo sicer omogočilo, da se bo Slovenija priključila večini članic, toda to ne bo nujno najboljše niti za Evropo niti za Slovenijo," je pristavil Cvikl.
Sicer konkretne številke ponudbe, ki je na mizi, niso znane, je pa Kokalj dejal, da je odbor z osmimi glasovi za, dvema proti in štirimi vzdržanimi potrdil predlog vlade, v okviru katerega naj bi bila Slovenija v novi finančni perspektivi bistveno večji prejemnik sredstev iz evropskega proračuna kot doslej. Tudi Kokalj je priznal, da je luksemburški predlog pragmatičen kompromis, ki z vidika EU ni najbolj razvojno naravnan. Toda odbor je hkrati menil, da je možno in zelo dobro, če bi se pogajanja končala do konca junija, saj bi se položaj Slovenije v nasprotnem primeru znatno poslabšal. "Ne glede na zavrnitev ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem menim, da obstajajo možnosti za sklenitev pogajanj na vrhu 16 in 17. junija v Bruslju," je bil optimističen Kokalj.
Kot je pojasnil poslanec LDS Milan M. Cvikl, je Evropska komisija predlagala, da bi Slovenija dobila štirikrat več denarja. "Vlada se je očitno odločila, da je zanjo sprejemljivo biti nad spodnjo polovico predloga komisije (...) to pa ni najboljša točka za začetek pogajanj". Sicer pa je luksemburško predsedstvo po besedah Cvikla pripravilo " za Evropo slab predlog" finančne perspektive. "Slovenija se na prve tri predloge predsedstva ni odzvala zelo trdo. Danes je bilo sprejeto neko stališče, ki bo sicer omogočilo, da se bo Slovenija priključila večini članic, toda to ne bo nujno najboljše niti za Evropo niti za Slovenijo," je pristavil Cvikl.
Sicer konkretne številke ponudbe, ki je na mizi, niso znane, je pa Kokalj dejal, da je odbor z osmimi glasovi za, dvema proti in štirimi vzdržanimi potrdil predlog vlade, v okviru katerega naj bi bila Slovenija v novi finančni perspektivi bistveno večji prejemnik sredstev iz evropskega proračuna kot doslej. Tudi Kokalj je priznal, da je luksemburški predlog pragmatičen kompromis, ki z vidika EU ni najbolj razvojno naravnan. Toda odbor je hkrati menil, da je možno in zelo dobro, če bi se pogajanja končala do konca junija, saj bi se položaj Slovenije v nasprotnem primeru znatno poslabšal. "Ne glede na zavrnitev ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem menim, da obstajajo možnosti za sklenitev pogajanj na vrhu 16 in 17. junija v Bruslju," je bil optimističen Kokalj.
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji