Več je divje vožnje, tudi pod vplivom alkohola

Vozniki prepogosto uporabljajo mobilne telefone, ne upoštevajo predpisov in razmer na cesti, opozarjajo na AVP.

Objavljeno
24. junij 2020 18.00
Posodobljeno
24. junij 2020 18.20
Že po enem popitem kozarcu alkoholne pijače se posamezniku zmanjšajo sposobnosti za varno udeležbo v prometu. Foto:  Agencija za varnost prometa
Na G+ vprašanja, kaj so glavni prekrški voznikov na cestah, odgovarja Agencija za varnost prometa. Agencija skupaj s policijo poziva voznike, naj ne izkoriščajo bolj pretočnih cest.

 

Kaj so glavni prekrški voznikov na avtocestah, na ozkih mestnih ulicah ali podeželju, kjer prav tako lahko opažamo tvegane vožnje?


V času veljavnosti ukrepov za omejitev epidemije novega koronavirusa se je obseg prometa zmanjšal, kar je bilo opazno tako v urbanih središčih, na regionalnih cestah kot tudi na avtocestah in hitrih cestah. Nekateri vozniki so bolj prazne ceste izkoristili za tvegano vožnjo in s tem zavestno kršili prometna pravila. Večja ko je hitrost vožnje, večja je verjetnost za prometno nesrečo, katere posledice so navadno najtežje. Takšno vedenje v cestnem prometu je nevarno in neodgovorno.

Prav tako je bil v času epidemije zaznan trend povečanja števila alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 oseb), ki so jim izmerili več kot dva promila alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v času epidemije, kar pomeni skoraj 70 odstotkov.



Agencija za varnost prometa je zato v času veljavnosti ukrepov po različnih kanalih javnosti svetovala, jo seznanjala in opozarjala na pomembne dejavnike prometne varnosti. Od 13. marca do 13. maja 2020 je na javnost naslovila 27 preventivnih novic, dve sporočili tudi skupaj s Policijo, in v zvezi z njimi delila številne objave na spletu in družbenih medijih.

Najpomembnejše teme so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola in prepovedanih substanc ter še vedno tudi prepogosta uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, uporaba varnostnega pasu, varnost ranljivih skupin udeležencev (motoristi, mopedisti, kolesarji, pešci) ter spoštovanje cestnoprometnih predpisov in razmer na cesti.
 

Ali zaradi prihajajočega poletja in sproščanja ukrepov zaradi koronavirusa še posebej zaznavate določena neprimerna vedenja voznikov avtomobilov, tovornjakov in motoristov (vozijo po pločnikih, na nedovoljenih odsekih določenih cest, v napačna smer)?


image
Kljub manjšemu številu prometnih nesreč se je v tem obdobju povečal delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Karikatura: Marko Kočevar
Letos smo do konca maja imeli za 22 odstotkov manj prometnih nesreč (letos do 25. maja 5216, v istem obdobju lani 6708), a je treba podatek razumeti v smislu zavedanja, da je bila gostota prometa med veljavnostjo ukrepov precej zmanjšana. Kljub manjšemu številu prometnih nesreč se je v tem obdobju povečal delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Ta med vsemi vzroki za nastanek prometnih nesreč znaša 19 odstotkov, lani pa 16 odstotkov.

Glede na vzrok je največ udeležencev na cestah umrlo zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje. Življenje je zato izgubilo 16 oseb, kar je polovica vseh preminulih do konca maja (32 oseb) v prometnih nesrečah. Drugi najpogostejši vzrok je neprilagojena hitrost, zaradi katere je življenje izgubilo pet oseb.

Agencija za varnost prometa je še pred sprostitvijo ukrepov opozorila, da razmere ob rahljanju ukrepov lahko vplivajo na poslabšanje prometne varnosti, saj strokovnjaki opozarjajo, da epidemija lahko vpliva na splošno psihofizično stanje ljudi. To se lahko pokaže tudi v vsakodnevnem ravnanju udeležencev v prometu, ko ti znova postanejo udeleženci v prometu, še posebno če so opustili določena previdnostna ravnanja, ki jih je v prometu treba dosledno izvajati.
 

Ali se v zadnjem času povečuje število nezgod, prometnih nesreč, tudi hude in celo smrtne?


Od 18. maja, ko se je sprostila večina ukrepov in so se spet odprla vrata vrtcev in šol, do 12. junija je bilo glede na začasne podatke 853 prometnih nesreč, kar je skoraj polovica manj (43 odstotkov) kot v primerljivem obdobju lani (1503 prometne nesreče). Posledice teh nesreč so se končale z osmimi smrtnimi žrtvami (lani z desetimi) ter 312 telesnimi poškodbami (lani 637).

image
Banka Slovenije, 9. oktober 2019 Foto Leon Vidic/delo

 

Kaj svetujete voznikom, udeležencem v prometu, tudi starejšim, da se bodo izognili prometnim nesrečam?


Agencija za varnost prometa svetuje, naj vozniki poskrbijo za tehnično brezhibnost delovanja motornega vozila, dosledno naj spoštujejo cestnoprometne predpise in omejitve hitrosti, ustrezno varnostno razdaljo in razmere na cesti. Prav tako naj poskrbijo za pripenjanje vseh potnikov v vozilu z varnostnim pasom, tudi na najkrajših razdaljah, med vožnjo naj ne uporabljajo mobilnega telefona, vozijo naj zbrano, pozorno, strpno in odgovorno do vseh udeležencev v prometu.

V poletnih mesecih, ki so pred nami, naj se zavedajo, da je na cestah več mopedistov, motoristov, kolesarjev in pešcev, na katere morajo biti zelo pozorni. To so najranljivejši udeleženci v prometu, ki pa morajo poskrbeti za lastno varnost, tudi tako, da so dobro vidni. Še posebna opozorila so namenjena visokim tveganjem glede vožnje pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc, zato je nujno, da za volan, na motor, moped ali kolo sedemo trezni.

Tudi pri pešcih je alkohol pomemben dejavnik tveganja. Le z odgovorno udeležbo v prometu lahko posameznik prispeva svoj pomembni del v skupni mozaik kulture vožnje in varnosti na naših cestah.