Več kot 13 odstotkov prebivalcev pod pragom tveganja revščine

Pod pragom še vedno 268.000 ljudi, se je pa prag v primerjavi z 2017 zvišal za 318 evrov

Objavljeno
13. junij 2019 09.40
Posodobljeno
13. junij 2019 21.52
Med tistimi, ki živijo z najnižjimi dohodki, je največ upokojencev – skoraj 90.000 –, velika večina je žensk. Foto Roman Šipić
Ljubljana – V Sloveniji je lani 268.000 ljudi živelo z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, kar pomeni 13,3 odstotka prebivalstva. Delež je enak kot leto prej, se je pa prag tveganja revščine zvišal za 318 evrov – na 7946 evrov na leto ali 662 evrov na mesec.

Izračuni temeljijo na dohodkih, prejetih v letu 2017, tako da podatki statističnega urada (Surs), ki veljajo za 2018, dejansko kažejo stanje za leto prej. Prag tveganja revščine pomeni, da so dohodki na člana v gospodinjstvu pod 60 odstotki povprečnih dohodkov v družbi. Meri se relativna revščina – koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi, pri čemer statistiki predpostavljajo, da so relativno revni tisti, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, ki je običajen za družbo, v kateri živijo. Ne gre torej za pomanjkanje dobrin in storitev, ki so nujno potrebne za življenje, kakršne so hrana, bivališče in osnovna zdravstvena oskrba, ampak za dostop do tistih, ki veljajo za »nekaj normalnega«, kakor so študij, potovanja, družabni dogodki in podobno.
 

Višje povprečje


Dejstvo, da se je prag zvišal za 318 evrov, pomeni, da sta povprečni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka v državi višja kot leto prej – povprečni razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo je za 783 evrov višji (23.039 evrov), na člana gospodinjstva pa je za 343 evrov višji (9333).

image
FOTO: Infografika Delo


Dohodek je nekoliko enakomerneje porazdeljen med gospodinjstvi (Ginijev količnik je nižji za 0,3 odstotne točke), so pa razlike med deli Slovenije – v zahodnem delu je povprečni razpoložljivi dohodek na člana gospodinjstva za 996 evrov višji kot v vzhodnem. Najvišji je bil v osrednjeslovenski regiji (10.222 evrov), najnižji pa v pomurski (8571).
 

Največ upokojenk


Prag tveganja revščine za štiričlansko družino dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, je znašal 1391 evrov na mesec, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 993 evrov.

Med tistimi, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga, je največ upokojencev – 89.000 oziroma 18,1 odstotka vseh upokojencev, od tega je 60.000 žensk. Nižje od praga je tudi 52.000 oziroma šest odstotkov delovno aktivnih, od tega 31.000 zaposlenih in 21.000 samozaposlenih, ter 46.000 brezposelnih (45 odstotkov vseh brezposelnih). V primerjavi z letom prej se je za 1,1 odstotka znižala stopnja tveganja revščine otrok– na približno 45.000, kar je 11,7 odstotka vseh mladoletnih.

Največji delež skupnega razpoložljivega dohodka so predstavljali dohodki iz zaposlitve (60,5 odstotka) in pokojnine (22,2), sledili so družinski in socialni prejemki (9,9).

Če ne bi bilo družinskih in socialnih prejemkov, bi bila stopnja tveganja revščine kar 23,4-odstotna. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, pomemben dejavnik, čeprav je bil njihov vpliv v dohodkih leta 2017 nekoliko nižji kot leto prej.

V statistiki, ki bo objavljena čez eno leto, bo zanimivo videti, kakšni so učinki ukrepov iz leta 2018 – koliko je dvig minimalne pokojnine za polno delovno dobo, ki ga je bilo deležnih okrog 52.000 upokojencev, skoraj dve tretjini med njimi so bile ženske, izboljšal njihov položaj in kaj pomeni dvig denarnih socialnih pomoči.

Stopnja tveganja socialne izključenosti se je lani, v primerjavi z letom prej, znižala za 0,9 odstotne točke.
 

Ocena, da se je finančni položaj izboljšal


Pri anketi Življenjski pogoji, ki so jo izvedli na Sursu, so preverjali tudi, kako ljudje dojemajo svoj položaj. Odstotek tistih, ki so ocenili, da so s svojimi dohodki mesec preživeli brez težav, se je povečal za dve odstotni točki, delež vprašanih, ki so težko preživeli, pa se je za dve odstotni točki zmanjšal.


Nepričakovane izdatke v višini 600 evrov bi si v letu 2018 lahko privoščilo za štiri odstotne točke več gospodinjstev kot v 2017 oziroma 63 odstotkov gospodinjstev, kar je najvišji odstotek, odkar izvajajo to raziskavo.