
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Vse več zaposlenih se zaveda, da jim bo državna pokojnina iz prvega stebra v prihodnosti prinesla manj, kot bi potrebovali za ohranjanje življenjskega standarda. Zato od delodajalcev pričakujejo dodatne oblike varnosti, ki jim zagotavljajo finančno stabilnost po koncu kariere. Eden najučinkovitejših odgovorov na to pričakovanje je vključitev v drugi pokojninski steber – kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ). Gre za obliko varčevanja, ki zaposlenim zagotavlja dostojno pokojnino, podjetjem pa omogoča konkurenčno prednost, saj hkrati zmanjšuje stroške poslovanja in krepi privlačnost na trgu dela. Vzpostavitev takšnega sistema pa zahteva zanesljivega partnerja, kar številna podjetja prepoznajo v Modri zavarovalnici, največji upravljavki pokojninskih skladov v Sloveniji, ki s strokovno podporo in sodobnimi digitalnimi rešitvami podjetjem in zaposlenim zagotavlja pregledno in učinkovito izkušnjo drugega stebra.
Prav v tem se skriva ključna moč kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – zaposlenim zagotavlja osebno varčevalno pot, ki je pregledna, varna in prilagojena njihovim življenjskim potrebam.

Vključitev v drugi pokojninski steber zaposlenemu prinaša konkretne in dolgoročne koristi. Vsako vplačilo se nalaga na njegov osebni račun, pri čemer ima prek portala e.Modra in brezplačne mobilne aplikacije m.Modra popoln pregled nad stanjem in gibanjem prihrankov. To zagotavlja preglednost, občutek varnosti in jasen nadzor nad lastno finančno prihodnostjo. Sredstva se plemenitijo v skladih življenjskega cikla, kjer se naložbena politika postopno prilagaja starosti posameznika. Tako je pri mlajših varčevalcih večji delež usmerjen v dinamične naložbe z višjim potencialom rasti, pozneje pa se sredstva premeščajo v bolj preudarne in zajamčene podsklade. Rezultat je dolgoročno stabilna rast, ki zaposlenemu zagotavlja višjo pokojnino.
Posebna prednost kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je, da vplačila niso obdavčena in niso predmet prispevkov za socialno varnost. To pomeni, da vsak evro premije v celoti pripada zaposlenemu in se zapiše na njegov varčevalni račun. V praksi zaposleni tako poleg plače prejema še neobdavčeno mesečno nagrado, ki se nalaga za njegovo prihodnost. Ob upokojitvi se zbrana sredstva izplačujejo v obliki pokojninske rente. Vrsto rente posameznik izbere glede na svoje potrebe, izplačevanje pa poteka vse življenje in je reden dohodek poleg državne pokojnine. Na ta način dodatno pokojninsko zavarovanje dopolnjuje pokojnino pri ZPIZ in zmanjšuje tveganje revščine v starosti.
Prihranki so v celoti last zaposlenega in se dedujejo. Ob vključitvi ali pozneje lahko določi upravičence za primer smrti, če pa tega ne stori, sredstva dedujejo zakoniti dediči. Poleg tega sistem omogoča dodatna individualna vplačila, za katera zaposleni uveljavlja davčno olajšavo pri dohodnini, kar povečuje učinkovitost varčevanja. Da bi bila odločitev preprosta in informirana, svetovalci Modre zavarovalnice zaposlenim pripravijo vse potrebne izračune ter svetujejo pri izbiri financiranja in vključitvi v sistem. Tako je dolgoročna skrb za varno prihodnost preprosto dosegljiva in pregledno urejena.
Digitalne rešitve Modre zavarovalnice zavarovancem omogočajo, da imajo svoje prihranke vedno na dosegu roke. Spletni portal e.Modra ponuja pregleden vpogled v osebni račun in vsa vplačila, še priročnejša pa je brezplačna mobilna aplikacija m.Modra, s katero lahko uporabniki kjer koli in kadar koli spremljajo stanje svojih sredstev. Aplikacijo si preprosto naložijo v Google Play ali App Store in tako.
Mobilno aplikacijo m.Modra brezplačno naložite v Google Play ali App Store.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je že uvedlo več kot 7.600 delodajalcev, saj so v njem prepoznali dolgoročne koristi tako za zaposlene kot za podjetje samo. Z vplačevanjem premij v imenu zaposlenih podjetje izkazuje trajno skrb za ljudi, hkrati pa krepi svojo konkurenčnost na trgu dela. Zaposleni cenijo, ko jim delodajalec omogoči dodatno finančno varnost po koncu kariere, kar zmanjšuje fluktuacijo in povečuje zvestobo.
Pomembna prednost za podjetja je tudi davčna optimizacija. Vplačane premije se namreč upoštevajo pri znižanju osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Največja premija, ki je upravičena do olajšave, znaša 5,84 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma največ 3.054,65 evra letno na posameznega zaposlenega. To pomeni, da podjetje z enakim stroškom doseže več – če bi se odločilo za zvišanje plače, bi bil znesek obremenjen z davki in prispevki, pri DPZ pa celotni bruto znesek pripada zaposlenemu.
Sistem je tudi enostavno vzpostaviti, saj Modra zavarovalnica prevzame celoten postopek vključevanja in obveščanja zaposlenih ter zagotavlja podporo pri administraciji. Podjetje se lahko odloči, da premijo v celoti krije samo, ali pa strošek razdeli z zaposlenimi, kar omogoča dodatno prilagodljivost pri financiranju. V vseh primerih pa ostaja dejstvo, da je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje najugodnejši način nagrajevanja zaposlenih – rešitev, ki hkrati krepi zadovoljstvo ljudi in zmanjšuje stroške delodajalca.
Svetovalci Modre zavarovalnice podjetjem pripravijo natančne izračune, ki so ključni pred sprejetjem odločitve. Ob tem pomagajo izbrati najprimernejši način financiranja, svetujejo pri komunikaciji z zaposlenimi in poskrbijo, da je vključitev v kolektivno pokojninsko zavarovanje preprosta in pregledna.
Stopite v stik z Modro zavarovalnico in preverite, kako lahko tudi v vašem podjetju uvedete kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Posebna značilnost kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri Modri je sklad življenjskega cikla, ki omogoča, da se naložbena politika prilagaja starosti in pripravljenosti zaposlenega na tveganje.
Modri krovni pokojninski sklad je razdeljen na tri podsklade – dinamičnega, preudarnega in zajamčenega. Prihranki zaposlenih se med njimi samodejno premikajo glede na starost varčevalca, posameznik pa lahko ob upoštevanju starostnih mej podsklad izbere tudi sam.
Dinamični podsklad je primeren za osebe do 50. leta, saj omogoča bolj tvegano varčevanje z večjim deležem delnic in posledično višji potencial rasti. Med 50. in 60. letom sredstva prehajajo v preudarni podsklad, kjer se naložbe uravnotežijo med delnicami in obveznicami ter postanejo manj tvegane. Po dopolnjenem 60. letu pa prihranki preidejo v zajamčeni podsklad, ki z zajamčenim donosom in varnimi naložbami zagotavlja predvsem varnost. Takšen pristop zaposlenim omogoča dolgoročno optimalne donose in stabilno rast prihrankov, ob upokojitvi pa se sredstva začnejo izplačevati v obliki pokojninske rente.

Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je zasnovano tako, da se lahko prilagodi finančnim zmožnostim in strategiji posameznega podjetja. Sistem omogoča tri modele financiranja, ki so pregledni, preprosti in vedno v korist zaposlenih.
Najpogostejši je model, pri katerem premijo v celoti plačuje delodajalec. Če podjetje zaposlenemu z bruto plačo 1.500 evrov mesečno zagotavlja premijo v višini 88 evrov, je to hkrati njegov celotni strošek. Ker vplačila niso obremenjena z davki in prispevki za socialno varnost, se vseh 88 evrov prenese neposredno na osebni račun zaposlenega.
Če bi se podjetje odločilo za enak znesek zvišanja plače, bi to pomenilo približno 14 evrov višji strošek zaradi prispevkov v breme delodajalca, zaposlenemu pa bi se neto dohodek povečal zgolj za približno 50 evrov. Razlika jasno pokaže, zakaj je dodatno pokojninsko zavarovanje najučinkovitejša oblika nagrajevanja.
Drugi model predvideva, da si premijo delita delodajalec in zaposleni, pri čemer zaposleni svoj del prispeva iz neto plače. Na primer delodajalec vplača 44 evrov, zaposleni pa prav toliko iz svoje neto plače. Če delodajalec ne doseže maksimalne višine premije, ki znaša 5,84 odstotka bruto plače, lahko zaposleni razliko prispeva sam in za ta del uveljavlja davčno olajšavo pri dohodnini. To omogoča večjo prilagodljivost in zaposlenim daje možnost, da sami dodatno poskrbijo za svojo prihodnost.
Tretji model je kombinacija, pri kateri si delodajalec in zaposleni prav tako delita premijo, vendar svoj del zaposleni prispeva z znižanjem bruto plače. Če delodajalec prispeva 44 evrov, zaposlenemu pa se bruto plača zmanjša za isti znesek, se šteje, da premijo v celoti plačuje delodajalec. To pomeni, da delodajalec v celoti izkoristi davčno olajšavo, zaposlenemu se na račun vpiše celotnih 88 evrov, njegova neto plača pa se zmanjša le za 25 evrov. Tudi v tem primeru je rešitev ugodna za obe strani in dolgoročno zagotavlja optimalne koristi.
Slovenski pokojninski sistem temelji na treh stebrih, ki skupaj zagotavljajo socialno in finančno varnost v starosti. Prvi steber je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se financira iz prispevkov zaposlenih in delodajalcev ter deluje po načelu sprotnega financiranja. To pomeni, da se prispevki aktivne generacije uporabljajo za izplačevanje pokojnin trenutnim upokojencem. Drugi steber je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ), ki ga država spodbuja z davčnimi olajšavami, tretji steber pa zajema individualne oblike varčevanja, kot so življenjska zavarovanja, bančni produkti ali naložbeni skladi, ki jih posameznik izbere po lastni presoji.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je temeljna oblika varčevanja za starost v Sloveniji, ki zavarovancem, vključenim v to obliko zavarovanja, ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zagotavlja pravico do dodatne pokojnine oziroma druge pravice. V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo po podatkih Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) decembra 2024 vključenih 627.538 oseb, kar je 63,2 % vseh zaposlenih v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju (992.945 oseb). Povprečna višina povprečnega mesečnega vplačila po podatkih MDDSZ, ki se sklicuje na podatke upravljavcev pokojninskih skladov za zavarovalnice, pokojninske družbe ter vzajemne in krovne pokojninske sklade, je v letu 2024 znašala 94,02 EUR pri zavarovalnicah, 90,08 EUR pri pokojninskih družbah in 51,22 EUR pri vzajemnih in krovnih pokojninskih skladih (rez Krovnega pokojninskega sklada javnih uslužbencev – 113,57 EUR).
Pravočasno vključevanje v drugi ali tretji steber je ključno za ohranjanje finančne varnosti in dostojne kakovosti življenja v starosti.
Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov v Sloveniji in že več desetletij pomembno soustvarja domači pokojninski sistem. Upravljajo Krovni pokojninski sklad za javne uslužbence, v katerega so po zakonu vključeni vsi zaposleni v javnem sektorju, ter Modri krovni pokojninski sklad, namenjen gospodarstvu.
V Modri danes varčuje več kot 315.000 posameznikov, pokojninsko rento pa prejema že več kot 56.000 ljudi. Samo v letu 2024 so izplačali več kot 42 milijonov evrov dodatnih pokojnin, kar potrjuje vlogo Modre kot ključnega partnerja pri zagotavljanju finančne varnosti v starosti.
Naročnik oglasne vsebine je Modra zavarovalnica