Več kot polovica prijav je iz ljubljanske zdravstvene regije

V zadnjih dveh tednih je za to nevarno virusno boleznijo zbolelo več delavcev pri sečnji in spravilu lesa na območju Trnovskega gozda.
Fotografija: Previdno pri čiščenju in opravilih na vrtu - zopet naraščajo primeri mišje mrzlice, opozarja NIJZ. FOTO: Landshark1/Shutterstock
Odpri galerijo
Previdno pri čiščenju in opravilih na vrtu - zopet naraščajo primeri mišje mrzlice, opozarja NIJZ. FOTO: Landshark1/Shutterstock

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je do danes prejel 95 prijav mišje mrzlice, od tega največ, to je 56, za osebe s stalnim prebivališčem v ljubljanski zdravstveni regiji. Po podatkih družbe Slovenski državni gozdovi je zbolelo nekaj gozdnih delavcev.

Na NIJZ so sredi aprila prvič opozorili, da imajo letos ponovno veliko prijav primerov mišje mrzlice, ter ljudi pozvali k previdnosti ob opravilih, kjer bi lahko prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic.

Ljubljanski zdravstveni regiji po številu prijav sledita kranjska in goriška s po devetimi primeri mišje mrzlice pri prebivalcih s stalnim prebivališčem v teh regijah, šest primerov so doslej zabeležili na območju mariborske zdravstvene regije, pet na območju ravenske, po tri v celjski, koprski in murskosoboški regiji ter en primer na območju novomeške zdravstvene regije. Pri tem gre, kot po NIJZ povzema STA, za regije stalnega bivališča obolelih oseb, ne pa za mesto okužbe, ki je lahko v drugi regiji. A glede na zaprtja zaradi epidemije v letošnjem letu sicer regija bivališča odraža vsaj delno tudi mesto okužbe, pojasnjuje NIJZ.


Previdnost na območju Trnovskega gozda




Iz družbe Slovenski državni gozdovi pa so prejšnji teden novogoriško in ajdovsko občino obvestili o povečani nevarnosti mišje mrzlice na območju Trnovskega gozda. V zadnjih dveh tednih je namreč za to nevarno virusno boleznijo zbolelo več delavcev, ki sicer sodelujejo pri sečnji in spravilu lesa na območju Predmeje ter eden od gozdarjev, ki dela na območju Tolmina in Trnovega.
Da so se gozdni delavci Slovenskih državnih gozdov in drugih izvajalcev del zagotovo okužili pri delu v gozdu, sicer ni mogoče trditi, ker obstaja tudi možnost, da so se okužili v domačem okolju. Ne glede na vse pa so v Slovenskih državnih gozdovih ob prvih pojavih o tem obvestili vse zaposlene in jih opozorili na zaščitno obnašanje skladno z navodili NIJZ. Izkušnje kažejo, da ljudje ob prvih simptomih pomislijo na okužbo z novim koronavirusom, zaradi česar izgubijo dragoceni čas za začetek zdravljenja zelo nevarne mišje mrzlice.
 

Največ obolenj v 2019


Povečana populacija miši v nekaterih naših gozdovih naj bi bila tudi posledica lanskega bogatega obroda bukve. Po  podatkovnem portalu NIJZ za obdobje 2015-2019 je bilo v Sloveniji v tem obdobju največ primerov mišje mrzlice v letu 2019, in sicer 252. Leta 2017 so jih našteli 76, po 12 jih je bilo v letih 2016 in 2018, lani je bilo glede na objavljeni graf približno toliko kot v letu 2018, leta 2015 pa so našteli osem primerov. Smrtnost je od pet- do 15-odstotna, navaja NIJZ.

Komentarji: