Vedno več jih vztraja v službi po šestdesetem letu

Nad 60 in tudi nad 65 leti: Več bo treba postoriti na področju varnostne kulture tako delodajalcev kakor tudi delavcev

Objavljeno
25. februar 2019 11.00
Posodobljeno
25. februar 2019 11.00
Delež starejših od 60 let, ki so delovno aktivni, se je v zadnjih osmih letih povečal za 200 odstotkov. Foto Blaž Samec
Ljubljana – Število starejših, ki so še delovno aktivni, raste, saj jih je bilo lani decembra že skoraj 34.000. Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da se je število delovno aktivnih v tej starosti začelo povečevati, kar jih zaradi trendov na trgu dela in vse večjih problemov delodajalcev s pridobivanjem ustreznih kadrov seveda veseli. A za pravo zadovoljstvo vseh bo treba še kar nekaj postoriti: delovna mesta prilagoditi starejšim, kar je strošek, ki bi ga morala tudi država davčno prepoznati.

Lani decembra je bilo zaposlenih že več kakor 887.000 ljudi in od tega jih je bilo 33.942 starih 60 let in več, kar pomeni, da je bilo v tej starostni skupini zaposlenih 3,8 odstotka ljudi. V tej starostni skupini delovno aktivnih prevladujejo moški, saj jih je 65 odstotkov, in skoraj 80 odstotkov od njih je bilo zaposlenih, preostali pa so bili samozaposleni. Po podatkih statističnega urada (Surs) so bili starejši zaposleni zlasti v predelovalni industriji, kjer jih je delalo 16 odstotkov, kar pomeni 5300, vztrajni pa so tudi zaposleni v izobraževanju, kjer jih je lani decembra delalo 3900 ali 12 odstotkov.
21.999
moških in
11.943
žensk,
starejših od 60 let, je bilo delovno aktivnih lani decembra

Na tretjem mestu so bili, poenostavljeno rečeno, zaposleni v bolj akademskih poklicih, torej v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih; skupaj jih je bilo 3100 ali devet odstotkov, enak delež so dosegli tudi zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu. Samo v letu dni, od decembra 2017 do lanskega decembra, se je število delovno aktivnih, ki so stari 60 ali več let, povečalo za skoraj petino, v zadnjih petih letih se je ta delež povečal že za 143 odstotkov, v zadnjih osmih pa za skoraj 200 odstotkov.


Zaradi demografije težave s pridobivanjem kadrov


A čeprav se je število delovno aktivnih starejših začelo povečevati, bomo na tem področju morali narediti še kaj, poudarja Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog. Tatjana Čerin: »Kajti Slovenija že ima in bo imela v prihodnjih desetletjih zaradi demografskih trendov velike probleme s pridobivanjem kadrov. Zato smo zagovorniki podaljševanja delovne aktivnosti s spodbudami (podaljševanje upokojitvene starosti). Ugotovimo lahko, da še vedno izjemno zaostajamo za EU-28. Po zadnjih podatkih za leto 2017 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih v starostni skupini od 55 do 64 let 42,7 odstotka prebivalcev, medtem ko jih je bilo v EU-28 57,1 odstotka. V primerjavi z letom 2008, ko je imela Slovenija 32,8 odstotka starejše aktivne populacije, je seveda porast očiten. Vendar pa je imela EU-28 leta 2008 ta indeks v višini 45,5 odstotka. Ko primerjamo podatke za deset let za EU-28 in Slovenijo, lahko ugotovimo, da je bila v povprečju Evropa uspešnejša od nas in da je razkorak do EU-28 Slovenija v zadnjih desetih letih še povečala. To pomeni, da je večina držav EU v zadnjem desetletju izvajala bolj učinkovito politiko na tem področju.«


Potrebno je razumevanje države

Po zadnjih podatkih za leto 2017 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih v starostni skupini od 55 do 64 let 42,7 odstotka prebivalcev, medtem ko jih je bilo v EU-28 57,1 odstotka.

Delodajalci se prilagajajo spremembam, seveda pa bo treba v prihodnje narediti še več, saj bo med delovno aktivnimi vse več starejših. Treba se je zavedati, da se mladi relativno pozno vključujejo na trg dela in bodo posledično na tem trgu bistveno dlje. Skladno z zakonom o varnosti in zdravju pri delu je na primer ergonomsko ustrezen stol obveza in redna skrb delodajalcev, v zadnjih letih pa se je precej sredstev namenilo tudi promociji zdravja na delovnem mestu, rekreaciji, zdravi prehrani in zdravstveni preventivi, pojasnjuje Čerin. In poudarja: »Pri tem bi si želeli več razumevanja države in ustrezno davčno razbremenitev teh finančnih vložkov. Predvsem bomo morali narediti še več na področju varnostne kulture tako delodajalcev kakor tudi delavcev, saj ugotavljamo, da se podcenjujejo določena tveganja in neizkušenost delavcev. Številke namreč kažejo na povečano bolniško odsotnost, predvsem dolgotrajno, v breme ZZZS. V letu 2016 (po podatkih NIJZ) je bilo v breme ZZZS izgubljenih 7,8 milijona dni, od tega 24 odstotkov v starostni skupini 55–64 let, kar je predstavljalo v odhodkih ZZZS že 27,1 odstotka vseh sredstev, namenjenih za bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni.«


Več proaktivnega sodelovanja


Ali se v podjetjih in tudi javnem sektorju že bolj opazno zavedajo pomena medgeneracijskega sodelovanja; ali se izkušnje, strokovno znanje, delovne vrednote, lojalnost, zanesljivost starejših že opazneje prepletajo z energijo in sodobnim znanjem mladih? Izjemno pomembno je vseživljenjsko izobraževanje ter usklajevanje izobraževalnih programov z razvojnimi spremembami na trgu dela, se strinja Tatjana Čerin, a pri tem poudarja: »Ker se delovno aktivni po 45. letu težko odločajo za dodatna izobraževanja in usposabljanja, bo potrebnega med socialnimi partnerji več proaktivnega sodelovanja in ozaveščanja. Prenašanje znanja starejših delavcev na mlajše in preostalo medgeneracijsko sodelovanje je izjemno pomembno, tega se delodajalci še kako zavedajo, saj določenih znanj mlade generacije ne morejo več pridobiti s šolanjem. Gospodarska zbornica Slovenije je za ta prenos znanja in sodelovanja med generacijami naredila v zadnjih letih precej, predvsem na področju sistema vajeništva.«