Velika akcija odpisa dolgov, a zelo skromen odziv

Ljubljana – Do konca januarja so podjetja in posamezniki, ki so zaprosili za odpis dolgov in izpolnjevali predpisane pogoje, lahko podpisali sporazum o oprostitvi terjatev. Na ministrstvu za delo so ob pripravi projekta pričakovali, da bo takih sporazumov koli 100.000, kaže pa, da jih ne bo niti desetina.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) še zbirajo podatke, koliko ljudi je za odpustek zaprosilo, koliko jih je izpolnjevalo pogoje in kakšne zneske so jim dolžniku odpisali. Že kmalu po začetku akcije pa je postalo jasno, da odziv še zdaleč ni bil tak, kot so pristojni pričakovali.

Ko je desetina uspeh

»S projektom paketa pomoči sem zadovoljna. V dobri veri, da socialno najšibkejšim v družbi pomagamo, smo združili občine, podjetja in državo. Sporazum je podpisalo 120 občin, med njimi vse mestne občine, 93 podjetij, med njimi elektro- in komunalna podjetja, banke, upravniki. K paketu pomoči so pristopile tri velike humanitarne organizacije: Karitas, Rdeči križ, Zveza prijateljev mladine Slovenija. Skupaj smo dokazali, da lahko sodelujemo prostovoljno, brez zakona, ki bi nas v to silil. Sodelovanja je v naši družbi namreč premalo in to, da smo se združili v pomoči socialno najšibkejšim, je vsekakor uspeh,« projekt komentira ministrica Anja Kopač Mrak.

Če pogledamo samo izkupiček dveh državnih ustanov, so podatki povedni: država je za odpis dolgov do finančne uprave (Furs) in MDDSZ nameravala nameniti milijon evrov, vendar bo na koncu komaj desetino tega zneska. Furs je namreč odobril vloge 133 posameznikom, v skupni vrednosti 4013 evrov, MDDSZ pa je 143 ljudi oprostila vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka ali otroškega dodatka v višini malo manj kot 80.000 evrov.

Neposrečen ukrep, preostra merila

Humanitarne organizacije so podprle akcijo, kot bi vsako namero za lajšanje stisk revnih, vendar hkrati nekateri opozarjajo, da ukrep ni bil najbolj posrečen. Veliko pomislekov je bilo o kriterijih, saj so izključili marsikoga, ki težko preživi do konca meseca, odpisati pa je bilo mogoče le račune, ki so nastali do konca leta 2013, za katere so se že začeli izvršilni postopki. A to ne bo šola za prihodnjič, saj na ministrstvu zagotavljajo, da je bila to le enkratna priložnost, ki je ne bodo ponovili.

Občine, podjetja za elektrodistribucijo, energetiko, komunalo, banke in zavarovalnice so se julija pridružili projektu za odpis dolgov socialno najšibkejšim. Večina je presenečena zaradi majhnega števila vlog, ki so jih prejeli, še bolj pa, da se nekateri, ki so jim odpis odobrili, niso odzvali na podpis dogovora.

»Upam, da so vsi, ki so imeli možnost, izkoristili odpis dolga. Verjamem, da smo marsikomu vsaj malo olajšali vsakdan. Kar nekaj dolga je bilo odpisanega. V NLB so upravičencem, recimo, odpisali skupaj za več kot 123.000 evrov, Komunalno podjetje Velenje 128.000 evrov, Elektro Energija več kot 30.000 evrov, MDDSZ skoraj 80.000 evrov. Pričakovali smo sicer več, pa vendar, ko bomo sešteli vse, mislim, da ne bo zanemarljiva številka,« ugotavlja Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve.

Dolg se je odpisoval le za dodatno zdravstveno zavarovanje

Pomemben del projekta so bile tudi zavarovalnice, ki ponujajo prostovoljno dopolnilno zavarovanje. Na Triglavu, zdravstveni zavarovalnici, so prejeli približno 750 predlogov za odpis dolga, med vsemi temi je bilo do odpisa upravičenih le 115 zavarovancev. Na Adriaticu Slovenici so prejeli 741 vlog, od tega je bilo za odpis upravičenih 400 vlog, na Vzajemni je bilo od 640 prejetih vlog do odpisa upravičenih 323 vlog.

Na Triglavu je veliko odstopanje med prejetimi in upravičenimi vlogami nastajalo, ker so zavarovanci pošiljali tudi prošnje za odpis iz drugih zavarovanj, ne le iz zdravstvenega zavarovanja. Sporazum med Triglavom in vlado namreč določa, da se odpisuje le dolg, ki je nastal iz dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Skupina Triglav namreč ponuja tudi veliko drugih zavarovanj: zavarovanje nepremičnin, posojil, avtomobilov ... Luka Pušnik nam je pojasnil, da zavarovanci očitno niso dobro razumeli, da se odpisuje le dolg, nastal zaradi dodatnega zdravstvenega zavarovanja, kljub temu pa so obravnavali vse vloge, ki so prispele tako na Triglav, zdravstveno zavarovalnico, kot na Triglav Zavarovalnico, ki zdravstvenega zavarovanja ne ponuja. Bralec, ki nas je prosil za pomoč, ker da mu Triglav na njegovo vlogo za odpis dolga ni odgovoril, ni vedel, da odpis velja le za zdravstveno zavarovanje. Njegov dolg je nastal iz drugega naslova, a kljub temu, pravi, je odgovor zavarovalnice prejel šele na dan našega posredovanja pri zavarovalnici. Na Triglavu sicer pravijo, da so vsem prosilcem posredovali ustrezna pojasnila o rešitvi njihove vloge. Vse skupaj so odpisali za približno 14.000 evrov dolga.

Tudi na Vzajemni, kjer so odpisali za približno 53.000 evrov dolga, povprečna vrednost odpisa je bila približno 220 evrov na posameznika, pravijo, da so prejeli veliko prošenj ljudi, ki do odpisa dolga po zakonu niso bili upravičeni, dolga sploh niso imeli ali pa so imeli dolg pri drugih vrstah zavarovanj. Prejemali pa so tudi prošnje tistih, ki niso bili njihovi zavarovanci.

Na Adriaticu Slovenici, kjer so posamezniku povprečno odpisali 280 evrov dolga, končnega zneska še nimajo, saj še čakajo na vrnitev podpisanih sporazumov. Brez podpisa zavarovanca jim dolga ne morejo odpisati. Do danes so prejeli približno eno tretjino podpisanih sporazumov, rok za vrnitev sporazuma se je izrekel konec januarja, nekaj sporazumov zato še pričakujejo.  Tudi na Vzajemni so od 323 vlog, kjer so odpis dolga priznali, vrnjenih podpisanih sporazumov, ki so podlaga za izplačilo, prejeli le 242.

Kdo je izpadel?

Do odpisa dolga so bili upravičeni prejemniki socialne pomoči, varstvenega in veteranskega dodatka ter družine v najnižjih dohodkovnih razredih otroškega dodatka. Izpadli so, denimo, upokojenci z nizkimi pokojninami, ki niso zaprosili za varstveni dodatek, zaposleni z nizkimi plačami, ki imajo zaradi kreditov malo razpoložljivega dohodka, in še kdo. Od skupaj 459 prejetih vlog v javnih zavodih in podjetjih v Ljubljani, jih skoraj polovica ni izpolnjevala pogojev.

Kritiki akcije so opozarjali, da pri nas poznamo institut osebnega stečaja, ki je v osnovi namenjen temu, da nekdo, ki ne more poplačati zapadlih terjatev, sčasoma zaživi brez bremen. Pri nekaterih podjetjih pa neizterljive dolgove sproti odpisujejo. Prednost pri tem ukrepu je bil sprejetje zakona, po katerem niti dolžniki niti upniki niso imeli dodatnih stroškov (dohodnina, davek) ob odpisu.

Papirnati ukrepi

Na inštitut za družinsko terapijo, svetovanje in izobraževanje Prelomi, kjer izvajajo program Psihosocialna pomoč v finančnih stiskah in dolgovih, se je v zadnjih nekaj mesecih obrnilo okoli 40 ljudi v želji, da jim pomagajo pri odpisu dolga. »Ko smo proučili njihove individualne in družinske situacije, se je izkazalo, da ponujeni odpis ne rešuje ničesar,« poudarja Alenka Hebar Lavrič, strokovna vodja inštituta.

»Tudi če bi bili deležni tovrstnega odpisa, bi bili še zmeraj prezadolženi,« pojasnjuje. Sicer pa so »papirnati ukrepi« po njenem mnenju že vnaprej obsojeni na neučinkovitost, saj izhajajo iz zmožnosti upnikov in predstav ministrstva, ne pa iz prakse. Prezadolženost namreč nastane pri vsakomur drugače in je ni mogoče rešiti z enim ukrepom. »Prezadolženi niso le tisti, ki so zunaj ekonomskih tokov, marveč tudi novi revni, študenti iz enostarševskih družin in upokojenci.«

Barbara Rajgelj s fakultete za družbene vede pa je prepričana, da je bil odpis dolgov eden tistih neučinkovitih ukrepov, za katere je bilo že ob njegovi uvedbi jasno, da ne morejo delovati, sprejeti pa so bili z namenom olepševanja javne podobe protagonistov. Po njenem mnenju je ministrstvo z napovedjo o 100.000 ljudi, ki da jim bodo odpisali dolgove, spet pokazalo, kako slabo razume položaj revnih.

»Številni so bili iz odpisa izključeni že zaradi strogo in neprimerno postavljenih pogojev, drugi pa niso zmogli administrativnih postopkov ali se tem izogibajo,« opozarja predavateljica. »Učinkovita pomoč revnim mora biti preprosta, pri dostopu do pomoči mora biti čim manj ovir, socialnim delavcem in delavkam pa je treba vrniti avtonomijo in jim omogočiti, da se iz birokratov in nadzornikov spremenijo v podpornike in spremljevalce ljudi v stiski.«

Spodleteli populizem

Odpis dolgov na Hrvaškem je bil najprej zamišljen kot rešitev, pozneje pa se je izkazalo, da je z odpisom šlo za gasilski ukrep z začasnimi političnimi učinki. Takratna levosredinska vlada Zorana Milanovića je hotela najprej odpisati dolgove ljudem, ki so bili bankam, komunalnim podjetjem ali telekomunikacijskim operaterjem dolžni manj kot 3300 evrov. Teh je bilo približno 60.000.

Skladno s sporazumom s temi družbami so dolgove nato odpisovali materialno najbolj ogroženim državljanom, ki niso imeli niti premoženja niti prihrankov, iz katerih bi lahko vrnili dolgove, in so imeli bančne račune blokirane več kot leto dni. Izkazalo se je, da je bil ukrep namenjen res le »zelo revnim«, vsi drugi pa so se vse bolj pogrezali v minus. Na Hrvaškem je odpis dolgov skoraj že pozabljen ukrep, število dolžnikov se povečuje, izvršb tudi, pod pragom revščine pa še vedno živi vsak peti prebivalec naše južne sosede.