Bomo letos ostali brez pirhov?
Domače kokoši, ki so prej brskale po dvorišču in se brezskrbno pasle okoli hiše, morajo biti zaradi nevarnosti ptičje gripe zdaj zaprte v kokošnjaku. Sklep o nujnih ukrepih je pred tremi tedni, potem ko so na kokošji farmi v Zalogu pri Cerkljah potrdili ptičjo gripo, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin objavila v uradnem listu.
Poglavitni ukrep je gojenje perutnine in ptic v ujetništvu tako, da so živali zavarovane pred stikom z divjimi pticami, na primer z mrežami ali streho, oziroma da so zaprte v kokošnjaku. Prepovedani so sejmi in razstave perjadi, prav tako ni dovoljeno krmljenje divjih ptic. Ukrepi veljajo za vso državo, ne zgolj na okuženih območjih. Zaprtje perjadi je najbolj prizadelo male kmetovalce.
Zaprte skoraj ne nesejo jajc
»Odkar je perjad zaprta, ne nese skoraj nič več jajc. Goske so prenehale nesti takoj naslednji dan, kokoši pa tu in tam še znesejo, a veliko manj kot prej,« pripoveduje kmetovalec iz Gorenjske, ki ima 20 kokoši in nekaj gosk za samooskrbo. Če bo šlo tako naprej, domačih velikonočnih jajc, ki imajo zaradi paše na prostem tršo lupino in so bolj primerna za barvanje pirhov, letos ne bo, meni. Podobno pripovedujejo drugi mali kmetovalci, ki se ukvarjajo z vzgojo kokoši za samooskrbo in skrbijo za svoje pernate prijateljice na način, ki ga poznamo izpred pol stoletja in več, ko velikih kokošjih farm še ni bilo. Zakaj imajo njihove kokoši zdaj težave?
Kokoške so kot otroci
»Kokoške so kot majhni otroci. Na začetku, ko smo jih zaprli, so bile precej nemirne. Njihovo največje veselje je, da brskajo in iščejo črvičke. Ko so zaprte, tega nimajo. Da so se nekako zamotile, smo jim potrosili v hlevu žito, da so ga kljuvale. Povsem zaprte smo jih imeli teden dni, potem pa ni več šlo. Zdaj jim nekaj ur na dan omogočimo pašo na prostem, saj pri nas ni mogoče upoštevati uredbe na način, da bi jih zaščitili z mrežami. Uredba predvideva, da je v tem primeru dovoljeno spustiti perjad za krajši čas na prosto,« je povedala inženirka zootehnike Andreja Makovec Beci, kmetovalka iz Loke pri Zidanem Mostu. Ekološka reja kokoši nesnic, s katero se na kmetiji ukvarjajo, zahteva, da preživi perutnina tretjino življenja na prostem.
V Sloveniji 6,6 milijona kljunov perutnine
Lani je bilo v Sloveniji na 27.130 gospodarstvih približno 6,6 milijona kljunov perutnine. Po podatkih evropske komisije je bilo leto prej, torej 2021., pri nas 17 odstotkov kokoši uhlevljenih v obogatenih kletkah, 61 odstotkov v talni (hlevski) reji, kamor uvrščamo tudi voljere, 19 odstotkov v prosti reji in trije odstotki v ekološki reji. Na ravni EU je bilo istega leta 46 odstotkov kokoši uhlevljenih v obogatenih kletkah, 36 v talni (hlevski) reji, 12 v prosti reji in 6 odstotkov v ekološki reji.
»Poleg tega skrbimo, da je vse, kar potrebujejo kokoši, ekološko pridelano. Hranimo jih z žitom, grahom, repičnimi in bučnimi drobtinami ter drugo zelenjavo. Ne dodajamo sintetičnih aminokislin. Krma za kokoši se draži, srečo imamo, da je veliko pridelamo sami,« pravi. Pri hiši imajo kar 6600 kokoši, ki znesejo vsak dan okoli 5300 jajc. Z njimi oskrbujejo Dolenjsko in vse do Ljubljane, kjer jih najdemo v ekoloških trgovinah. »Nič ne skrbite, ne bo težav z jajci,« se nasmeje sogovornica. Potrdi pa, da imajo manjši rejci težave: »Kolegica, ki ima par kokoši v okolici Ljubljane, opaža, da je manj jajc, odkar jih je zaprla.«
Virus ptičje gripe vsako zimo
Mnogi rejci so v dilemi, ali naj upoštevajo državne ukrepe ali pa pustijo kokoši, da stopicajo okoli hiše, kot so navajene, smo ugotovili, ko smo poklicali nekaj malih, samooskrbnih rejcev. Okužbe s ptičjo gripo jih je strah, a še zdaleč ne tako kot leta 2006, ko je zaradi te bolezni pri nas in v vsej Evropi vladala panika, množično smo kupovali zdravilo tamiflu, celo državne rezerve smo napolnili z njim. Kmetje opažajo, da se ptičja gripa pojavlja vsako zimo, njene žrtve so predvsem imunsko oslabljene ptice, s pomladjo pa gripa v večini izzveni. Tako marsikje po Sloveniji kljub strogim ukrepom vidimo kokoši, kako se mirno pasejo na prostem. Zagrožena kazen za lastnika je v tem primeru 125 evrov.
Doslej 1530 nadzorov
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zaposlenih 148 veterinarjev in ti opravljajo nadzor na vseh področjih, ki jih pokriva uprava. Do konca preteklega tedna so izvedli skupno 1530 nadzorov kokošje reje, zaradi ugotovljenih neskladij je bilo izrečenih 505 opozoril in izdani dve odločbi. Globa še ni bila izrečena, smo izvedeli na upravi.
Zmedo pri ravnanju malih rejcev je povzročilo tudi dejstvo, da je veterinarska uprava predpisala strožje ukrepe za tri- in desetkilometrski pas okoli kmetije v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je pojavila okužba pri domači kokoši. Splošni ukrep, da je treba obvarovati domačo perjad pred divjimi pticami z mrežami ali z zaprtjem po vsej državi, so zato nekateri, kot kaže, preslišali.
Veliki rejci podpirajo ukrepe
»V naših krajih večinoma upoštevajo ukrepe države, morda odstotek kmetov pa jih ne in imajo kokoši na prostem,« je povedal veliki rejec Bojan Lončar iz Zenkovcev pri Bodoncih v Prekmurju, predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri kmetijsko-gozdarski zbornici. Kot veliki rejec – v hlevih ima 36 tisoč piščancev brojlerjev – mora zaradi nevarnosti ptičje gripe upoštevati druge ukrepe. Njegovi piščanci so vedno v hlevu, torej zdaj dodatnega zapiranja ne potrebujejo. Upoštevati pa mora predvsem ukrep razkuževanja in prepoved vstopa nepooblaščenih oseb v hlev. »Okužbo lahko vneseš v hlev na primer s čevljem, s katerim si na dvorišču pohodil iztrebek okuženega divjega ptiča. Zato moramo imeti pred hlevom bariero z razkužilom, v predprostoru se preobujemo. Razen rejca in tehnološke službe v tem času ne sme nihče vstopiti v hlev. Ob upoštevanju vseh predpisanih ukrepov je prenos okužbe praktično nemogoč,« je zatrdil Lončar, ki v imenu velikih rejcev podpira vse ukrepe.
Do kdaj ukrepi
Do kdaj bodo ukrepi o zaprtju perutnine v veljavi? »Odločitev o odpravi tega ukrepa bo sprejeta na podlagi ocene epidemiološke situacije v Sloveniji in drugih evropskih državah,« odgovarjajo na veterinarski upravi. Letos je v Sloveniji zaradi okužbe poginilo 59 prostoživečih ptic na raznih koncih države in ena kokoš v ekološki reji. Če bi se bolezen razširila na več farm, bi bilo treba pobiti na tisoče kokoši. Gospodarska škoda bi bila v tem primeru zelo velika, poudarjajo strokovnjaki. Aviarna influenca je bila letošnjo zimo ugotovljena v praktično vseh evropskih državah, tudi pri naših sosedih, v Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem. Virus visokopatogene ptičje gripe A(H5N1), ki se pojavlja v Evropi, po oceni NIJZ resne nevarnosti za zdravje ljudi ne predstavlja, kljub temu pa je treba biti previden pri ravnanju z okuženimi živalmi.
Zakaj kokoši prenehajo nositi jajca
»Glavni razlogi so neustrezna prehrana in osvetlitev, stres, starost in preskubljanje kokoši. Vsaka sprememba dnevne rutine, na primer prestavitev kokoši iz reje na pašniku v zaprt hlev, mešanje živali iz različnih jat, prisotnost plenilcev in zajedavcev, sproži pri kokoših stres, ki se lahko pokaže v začasnem prenehanju nesnosti. Zelo pomembno je, da ob zaprtju kokoši v hlev poskrbimo za ustrezno osvetlitev, saj so od nje odvisne hormonske aktivnosti in s tem prireja jajc. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi kokošim krajšali dan ali dnevno osvetlitev, saj v tem primeru prenehajo nesti in kmalu se začno skubsti,« je pojasnil dr. Dušan Terčič, visokošolski učitelj na oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pomen svetlobe
Prav svetloba je bistvena. Čas, ko dosegajo kokoši polno nesnost, je pomlad. »V naravi in preprostih, kmečkih rejah poteka nesnost skladno z dolžino dneva. Brž ko se začne dan občutneje daljšati, začno kokoši nesti. Ob kresu, ko se dan obesi, pa to pojenjuje. Za doseganje dobre prireje jajc bi morale biti kokoši v času nesnosti osvetljene od 14 do 16 ur na dan, od 8 do 10 ur bi morale biti izpostavljene temi. To pomeni, da bi od konca avgusta do konca aprila, ko svetli del dneva ne traja 14 ur, morali rejci zvečer, po sončnem zahodu, v hlevu prižgati luči za toliko časa, da bi skupaj z dnevno osvetlitvijo dosegli 14-urno osvetlitev,« svetuje Terčič. V intenzivni baterijski in hlevski reji so kokoši osvetljene optimalni čas. Poleg svetlobe je pomembna tudi prehrana.
»Če kokoši s pašnika zapremo v hlev, jih lahko v hlevu dokrmljujemo z zeleno krmo, s čimer dobijo bolj pestro prehrano, a je v zeleni krmi ponavadi premalo hranil za dobro proizvodnost, zato jim je treba poleg zelinja ponuditi tudi dopolnilno krmno mešanico. Mali samooskrbni kmetje, ki za svoje kokoši skrbijo na tradicionalen način, nimajo kokošnjakov urejenih tako idealno, kot jim svetuje stroka, predvsem pa ima le redkokdo zamreženi del dvorišča, na katerem bi bile kokoši varne pred stikom s prostoživečimi pticami. Njihova perjad mora biti zato zdaj v skladu z ukrepi zaprta. Osvetlitev kokošim v večini zagotovijo, popolne prehrane ne vsi, nikakor pa jih ne morejo obvarovati pred stresom, ki ga je povzročil odvzem svobode prostega gibanja. S težavo se ne spopadajo samo samooskrbni kmetje, pač pa tudi večji rejci, ki imajo pašni ali ekološki način prireje perjadi.«
