Velika teža ocen iz osnovne šole, ki niso enakovredne
Ravnatelji srednjih šol predlagajo uvedbo eksternih testov, saj bi to več povedalo o sposobnostih bodočih dijakov, minister se je o tem pripravljen pogovarjati.
Odpri galerijo
Za katero srednjo šolo je bilo treba zbrati največ točk iz ocen v zadnji triadi osnovne šole, bo znano v petek. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Za katero srednjo šolo so morali osnovnošolci zbrati največ točk iz ocen, da so se lahko vpisali v prvem krogu, bo znano jutri, v petek. Nekateri si za vpis na želeno srednjo šolo skoraj ne smejo privoščiti štirice v spričevalu. Ravnatelji srednjih šol pa opozarjajo, da petica ni enaka petici, zato želijo uvedbo eksternih testov.
Za vpis na srednje šole štejejo prav vse ocene v spričevalu sedmega, osmega in devetega razreda, ocena pet prinese pet točk. Skupaj je mogoče zbrati 175 točk. Lani so imeli na Gimnaziji Bežigrad najvišjo omejitev, za program gimnazije je bilo treba v prvem krogu zbrati 170 točk. To pomeni, da si je osnovnošolec v treh letih lahko privoščil največ pet zaključenih štiric. Za športni oddelek je bilo potrebnih 182 točk, tam dodatne točke prinesejo tudi športni rezultati.
»Deklica, ki smo jo zaradi nižjega števila točk lani sprejeli šele v tretjem krogu, je prav dobra. Nekateri, ki so prišli k nam z vsemi možnimi točkami iz ocen, pa imajo celo popravne izpite. Eksterna preverjanja bi bila nujna. Na naši šoli imamo tudi program predšolske vzgoje, na katerem bi uvedel še osebni pogovor. Ni vseeno, kdo bo varuh predšolskih otrok. Ocene še zdaleč niso vse,« je dejal ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja.
Osnovnošolski ravnatelji opažajo pritiske na šole zaradi ocen. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan, meni, da ni normalno, da je v Sloveniji toliko tako visokih ocen. »Povprečna ocena je več kot štiri! Na šolah pravijo, da ne bodo nagajali svojim učencem, saj da bo selekcijo naredila srednja šola.«
Srednje šole bi selekcijo rade imele prej. Na ministrstvu za šolstvo so pojasnili, da so leta 2013 ravnatelji predlagali, da bi imelo večjo težo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). »Ravnatelji so ugotavljali, da je med rezultati NPZ in ocenami dijakov po končanem prvem letniku srednje šole bistveno večja korelacija kot pa med splošnim učnim uspehom ob končani osnovni šoli in ocenami po prvem letniku srednje šole.«
A ministrstvo ni sledilo predlogu ravnateljev. »Komisija za NPZ je poudarila, da ima NPZ v sedanjem šolskem sistemu formativno funkcijo. Dosežki učencev so predvsem dodatna informacija o kakovosti njihovega znanja,« so povedali.
Predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour je dejala, da bi bilo smiselno srednjim šolam omogočiti, da dijake izberejo po dodatnih merilih, oziroma bi se bilo treba z ravnatelji pogovoriti. »Treba je delati od prvega razreda osnovne šole, ne pa le v zadnji triadi,« je podarila. Z ministrstva so sporočili, da se bo minister Jernej Pikalo julija sestal z nekaterimi ravnatelji srednjih šol in da »lahko odprejo navedeno tematiko, če bodo ocenili, da je to nujno«.
Za vpis na srednje šole štejejo prav vse ocene v spričevalu sedmega, osmega in devetega razreda, ocena pet prinese pet točk. Skupaj je mogoče zbrati 175 točk. Lani so imeli na Gimnaziji Bežigrad najvišjo omejitev, za program gimnazije je bilo treba v prvem krogu zbrati 170 točk. To pomeni, da si je osnovnošolec v treh letih lahko privoščil največ pet zaključenih štiric. Za športni oddelek je bilo potrebnih 182 točk, tam dodatne točke prinesejo tudi športni rezultati.
Visoke ocene ne povedo vsega
»Deklica, ki smo jo zaradi nižjega števila točk lani sprejeli šele v tretjem krogu, je prav dobra. Nekateri, ki so prišli k nam z vsemi možnimi točkami iz ocen, pa imajo celo popravne izpite. Eksterna preverjanja bi bila nujna. Na naši šoli imamo tudi program predšolske vzgoje, na katerem bi uvedel še osebni pogovor. Ni vseeno, kdo bo varuh predšolskih otrok. Ocene še zdaleč niso vse,« je dejal ravnatelj Gimnazije Celje – Center Gregor Deleja.
Osnovnošolski ravnatelji opažajo pritiske na šole zaradi ocen. Predsednik združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan, meni, da ni normalno, da je v Sloveniji toliko tako visokih ocen. »Povprečna ocena je več kot štiri! Na šolah pravijo, da ne bodo nagajali svojim učencem, saj da bo selekcijo naredila srednja šola.«
Preberite še:
Šest tisoč bodočih dijakov še na trnih
Šest tisoč bodočih dijakov še na trnih
Srednje šole bi selekcijo rade imele prej. Na ministrstvu za šolstvo so pojasnili, da so leta 2013 ravnatelji predlagali, da bi imelo večjo težo nacionalno preverjanje znanja (NPZ). »Ravnatelji so ugotavljali, da je med rezultati NPZ in ocenami dijakov po končanem prvem letniku srednje šole bistveno večja korelacija kot pa med splošnim učnim uspehom ob končani osnovni šoli in ocenami po prvem letniku srednje šole.«
A ministrstvo ni sledilo predlogu ravnateljev. »Komisija za NPZ je poudarila, da ima NPZ v sedanjem šolskem sistemu formativno funkcijo. Dosežki učencev so predvsem dodatna informacija o kakovosti njihovega znanja,« so povedali.
Predsednica Združenja srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour je dejala, da bi bilo smiselno srednjim šolam omogočiti, da dijake izberejo po dodatnih merilih, oziroma bi se bilo treba z ravnatelji pogovoriti. »Treba je delati od prvega razreda osnovne šole, ne pa le v zadnji triadi,« je podarila. Z ministrstva so sporočili, da se bo minister Jernej Pikalo julija sestal z nekaterimi ravnatelji srednjih šol in da »lahko odprejo navedeno tematiko, če bodo ocenili, da je to nujno«.
