Velikanka na tleh, pripravljena za dražbo

Na obronkih Pohorja padla 15 ton težka in 50 metrov visoka smreka, ki jo bo lastnik pripeljal na licitacijo. Sekajo po vsej Sloveniji.
Objavljeno
30. november 2017 14.31
Sečnja rekordne smreke na Pohorju, 21.11.2017 [sečnja lesa, gozdarstvo]
Mateja Kotnik
Mateja Kotnik
Slovenj Gradec – Stanko Pečoler, gospodar na več kot sto let stari kmetiji Jesenk nad Pamečami pri Slovenj Gradcu, je nemirno postopal po dvorišču. Pred njim je bil izjemen podvig. Podrl bo kakšnih petnajst ton težko smreko velikanko, za katero bo poskušal čim več iztržiti na skorajšnji licitaciji najboljše slovenske hlodovine.

Načrt, kako bo drevo podrl, je naredil že zdavnaj. »Saj bi jo lahko podrl sam, a mi nagaja zdravje, pri podiranju pa moraš biti hiter, da lahko odskočiš, če gre kaj narobe,« je rekel Stanko in na pomoč poklical izkušenega sekača Janeza Ošlovnika, prvega soseda s približno štiri kilometre oddaljenega hriba. »Janezu povsem zaupam,« pove Stanko, preden sta se z dvema dobro nabrušenima motornima žagama odpravila v gozd. 

Ni bilo treba daleč, le nekaj sto metrov od kmetije. Janez in Stanko sta se z gozdne ceste spustila v globel. Janez jo zaokrožil okoli smreke in izmeril njen obseg. »Štiri metre,« je zaklical, da smo slišali še opazovalci, ki smo podiranje spremljali le z varne razdalje. »Pa višina?« je vprašal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. »Težko rečem, kakšnih štirideset metrov zagotovo,« je ocenil Ošlovnik. 

Nato je prižgal motorno žago, da bi odstranil bukev, ki je rasla ob velikanki. Kot kakšen zobotrebec je bila videti ob svoji debelušni sosedi. »Prav je, da se odstranijo manjša drevesa v bližini velikih dreves, saj lahko nastanejo poškodbe. Kar spomnite se, kaj se je zgodilo lani! Lastniku gorskega javorja rebraša, sekaču brez ustreznih sekaških izkušenj, se je pri podiranju drevo obesilo na sosednja drevesa in nastala je škoda. Lastnik je na licitacijo pripeljal le tri metre dolg hlod. Zanj je dobil skoraj deset tisoč evrov. Si predstavljate, kakšen bi bil izkupiček, če bi na dražbo pripeljal celega? Za sečnjo si je treba vzeti čas. Če ne zmoreš sam, je bolje, da pokličeš na pomoč strokovnjaka,« pove Jože Jeromel. 

Smer padca odvisna od zaseka

In Stanko je res poklical na pomoč izkušenega sekača. Brez nervoze, nemira na obrazu ali sledu treme je Janez prižgal motorno žago. Z nekoliko krajšo sabljo je najprej izvedel zasek. »Z zasekom sekač določi smer podiranja drevesa. Janez bo drevo poskušal položiti na gozdno vlako pod drevesom,« je dogajanje opisoval Jože Jeromel. Zasek je Janez izdelal tako, da je naredil raven rez prečno na deblo, nato še enega, poševnega od zgoraj navzdol pod kotom 35 stopinj; suvereno, rutinirano in brez popravljanja. Nato se je lotil podžagovanja, Ker se je od velikanke oddaljil tudi Stanko, ki je dogajanje spremljal izjemno čustveno, je bilo jasno, da je na vrsti podžagovanje. Stankova velikanka bo zdaj zares kmalu na tleh. A drevo se ni kar tako vdalo. V rez podžagovanja je Stanko zabil kline. Drevo je zaječalo in počasi začelo padati proti tlom in brez velikega trušča leglo natančno na sredino vlake. 

»Zdaj pride trenutek resnice,« je rekel Jože Jeromel in odhitel k podrtemu drevesu. Z roko je pogladil po čelu: »Ta senca ne bo problem, ta spodnja pa zagotovo. Vidiš, Janez, prav je, da si jo podrl.« Najmanj 120 let staro drevo je očitno nekoč pri sečnji oplazilo drugo drevo. Nastala je poškodba, ki se kaže kot temna senca, za katero pa pred razrezom na žagi nihče ne more natančno napovedati, kako daleč v globino sega. Kmet Jesenk bo na dražbo odpeljal sedemmetrski hlod. Koliko bo zanj iztržil, je odvisno od povpraševanja. 

Hrast bo podiral cenovne rekorde

»Letos je v modi hrast. Že zdaj, ko kontaktiramo s kupci, vemo, da bodo za hrast pripravljeni odšteti, kolikor bo treba, saj ga na trgu zaradi pojava škodljivca ni. Pozna se tudi, da so na Hrvaškem začasno prepovedali izvoz hrastovega lesa,« meni Jože Jeromel. Kupci, večinoma tujci iz Avstrije, Nemčije in Italije, na trgu iščejo še gorski javor, a samo vrhunske kakovosti, zaželeni pa so tudi oreh in sadne drevesne vrste, predvsem sliva in jablana. Dobro se prodajata tudi smreka in macesen. 

»Lastniki gozdov kličejo iz vse Slovenije. Vsi hitijo sečnjo, saj se bojijo slabega vremena. Eni so že stari znanci licitacije in dobro vedo, kaj in kako, veliko pa je tudi takšnih, ki bodo na dražbi sodelovali prvič in potrebujejo pomoč revirnih gozdarjev,« pravi Veronika Valentar iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Koliko kupcev in koliko prodajalcev bo na dvanajsti državi hlodovine, Valentarjeva ne more napovedati: »Zanimanje je res veliko. In to na obeh straneh. Odlična ponudba lesa odlične kakovosti kaže na to, da imamo v Sloveniji odlična rastišča in dobre razmere za rast lepih dreves.« 

Na prizorišče licitacije na Ozarah v Slovenj Gradcu so včeraj pripeljali prve hlode. Tako bo vse dni do 24. januarja prihodnje leto, ko si bodo hlodovino lahko začeli ogledovati kupci. Po ogledu bodo oddali pisne ponudbe za odkup lesa. Trgovanja pod mizo ni. Les prodajo kupcu, ki zanj ponudi najvišjo ceno. Najvišjo ceno za kubični meter že nekaj let zapored dosega gorski javor, ki ga kupci prodajajo izdelovalcem glasbil. Med domačimi je to le Goslarstvo Demšar, na tujem pa gorski javor vrhunske kakovosti krasi razkošne jahte in armaturne plošče luksuznih avtomobilov.