Tiskane izdaje
Ljubljana - Spomladi letos je nekaj pobudnikov ustanovilo Združenje večjih gozdnih posesti, v katero se je do sedaj povezalo dvanajst posesti, ki imajo skupaj okrog 30.000 hektarjev gozdov. Pred kratkim so se končali vsi ustanovni postopki in predsedovanje združenju je od začetnega zastopnika Jurija Rudeža prevzel Staš Javornik, lastnik 350 hektarjev gozdov na Dolenjskem in v Beli Krajini.
Že prva predsednika novega združenja kažeta na to, da se v njem hočejo povezati resnično le največje slovenske gozdne posesti razen državne, saj Jurij Rudež gospodari s 1500 hektarji gozdov na Ribniškem, za sedaj največja članica združenja pa je gospodarska družba ljubljanske nadškofije Metropolitana, ki po naših podatkih tačas gospodari s približno 5700 hektarji gozdov.
O ciljih in načrtih nove organizacije smo se pogovarjali s predsednikom Stašem Javornikom.
Kakšni so pogoji za včlanitev v vaše združenje?
»Pogoji za včlanitev so vsaj 200 ha gozdnih zemljišč na ozemlju Slovenije, ki se upravljajo kot enotna posest. Za sedaj je v združenju dvanajst posesti s približno 30.000 ha gozdov, Ker pa smo se šele dobro konstituirali, smo s promocijo našega združenja šele na začetku. Vse večje posesti, ki izpolnjujejo pogoj 200 ha gozda (razen države ), zato vabimo, da se nam pridružijo.«
Kakšen je program dela združenja oziroma kaj so vaši glavni cilji?
»Združenje bo predvsem zastopalo interese naših članov, pospeševalo razvoj gozdarstva kot sestavnega dela razvoja podeželja, prizadevalo si bo za napredek pri upravljanju gozdov ob upoštevanju načel trajnosti in spoštovanju ekosistemskih omejitev. Zato bomo oblikovali naša stališča o gozdarski zakonodaji, skrbeli bomo za izobraževanje naših članov, zagotavljali jim bomo podporo pri problemih v zvezi z upravljanjem gozdnih posesti in popularizirali aktivno upravljanje gozdov, pomen gozdov, gozdarstva, podeželja in gozdnih proizvodov, zlasti lesa.«
Vaš program in cilji so zelo podobni ciljem Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki deluje že deseto leto. Zakaj ste zunaj nje ustanovili posebno združenje in ali boste z ZLGS sodelovali?
»Odprti smo za sodelovanje s katerokoli sorodno organizacijo, v ZLGS pa nismo vstopili zato, ker imamo vendarle malo drugačne potrebe, saj je upravljanje z velikimi gozdnimi posestmi drugačno od gospodarjenja z manjšimi gozdovi.«
Slišati je, da nameravate predlagati svoje spremembe zakona o gozdovih oziroma da nameravate celo predlagati povsem nov zakon. Ali to drži?
»Obstoječo zakonodajo o gozdovih sicer dobro poznamo, v sodelovanju z različnimi strokovnjaki pa jo želimo še dodatno skrbno proučiti. Na podlagi izkušenj in znanja bomo potem oblikovali naša stališča zlasti o Zakonu o gozdovih. Slednji že 22 let ni bil deležen pomembnejših sprememb. Nekatere stvari v tem zakonu niso najbolje dorečene in že nekaj časa je potreben sprememb. Za podrobnejšo predstavitev naših predlogov pa je še prezgodaj. «
Kako nameravate dosegati svoje cilje?
»Na konstruktiven, korekten način. Želimo si sodelovanja v obliki argumentiranih razprav oziroma produktivnih pogovorov s političnimi odločevalci in z ostalimi deležniki. Korektno je lastnike gozdov in druge deležnike povabiti k sodelovanju že v začetnih fazah sprememb zakonodaje. Številni se pri nas premalo zavedajo, da bodo cilji glede razvoja gozdov lahko doseženi le, če jih bodo za svoje vzeli tudi lastniki gozdov. Širši javnosti želimo tudi predstaviti, da trajnostno naravnano aktivno upravljanje gozdov ne ogroža gozdnih ekosistemov, omogoča pa razvoj gozdarskega podjetništva. In od tega razvoja ima seveda koristi tudi širša družba.«
Vas kot potencialni posel zanimajo tudi nelesni gozdni proizvodi?
»Nas zanima gozd mnogo širše kot le trženje lesa. Toda pri trženju drugih gozdnih proizvodov in storitev gozda smo zaenkrat premalo poslovno iniciativni. To je v zelo veliki meri tudi posledica zakonodaje, ki je pri trženju nelesnih gozdnih proizvodov, kot so divjad, plodovi, zelišča, gobe in še kaj, v celoti prezrla lastniški vidik. «
Želite doseči tudi kakšne spremembe na področju lova in kakšne?
»V tej fazi lahko o lovstvu rečemo le, da so številni problemi nezadovoljivo rešeni v škodo lastnikov gozdov. Nekateri od teh problemov so zelo pereči, kot na primer oteženo pomlajevanje v gozdovih zaradi škode po divjadi, ki v gozdu ni ustrezno ovrednotena, zato si želimo, da politika čimprej začne s spremembami zakonodaje.«
