Veliko štipendij ostane nedodeljenih

Celje – Število kadrovskih štipendij, ki so sofinancirane z javnimi sredstvi, in število delodajalcev, ki pri tem sodelujejo, naraščata. Kljub temu nekaj kadrovskih štipendij ostane nepodeljenih. Gre za poklice, ki jih v Sloveniji ni več, a tudi za deficitarne, pri katerih se bodoči delavci zavedajo, da bodo po zaključku šolanja sami izbrali delodajalca.

Kadrovske štipendije oglašujejo kot primer dobre prakse, kako med šolanjem oziroma študijem dobiti denar in hkrati imeti zagotovljeno službo. Delodajalci podeljujejo štipendije na tri različne načine, in sicer neposredno sami, prek javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije ter prek regionalnih razvojnih agencij. Pri zadnjih dveh načinih štipendije sofinancirata država in Evropski socialni sklad.

Največ kadrovskih štipendij v okviru štipendijske sheme dodelijo v Savinjski regiji. Od tam so štirje veliki delodajalci, ki podeljujejo največ kadrovskih štipendij: Gorenje, Unior, Tajfun Planina in Premogovnik Velenje. Med večjimi delodajalci, ki podeljujejo kadrovske štipendije prek regionalnih agencij ali prek sklada za štipendije, so še Skupina Kolektor iz Idrije, Letrika iz Šempetra pri Gorici in Sibo g. iz Škofje Loke.

Da bi pridobile še več delodajalcev, ki bi podeljevali kadrovske štipendije, so k sofinanciranju pristopile tudi nekatere občine, ki plačajo 25 odstotkov obveznosti delodajalca. Število podeljenih kadrovskih štipendij narašča, narašča pa tudi število vključenih delodajalcev, ki se odločajo za ta način pridobivanja kadrov.

Nedodeljene štipendije

Toda Steklarna Rogaška, ki je v štipendijski shemi že nekaj let in ima 11 štipendistov, vsaj polovice štipendij sploh ne dodeli. Ker ni dijakov, ki bi jim jo lahko dodelili. V družbi najbolj potrebujejo steklarske tehnike – letos jih iščejo pet. Že zdaj je jasno, da jih ne bodo dobili, saj so imeli letos v steklarski šoli v Rogaški Slatini le enega vpisanega v ta program, prej že nekaj let nobenega. »Čeprav bi dolgoročno raje zaposlovali domače ljudi, bomo morali zaposliti tujce, predvsem iz bivše Jugoslavije in Romunije, kjer je steklarstvo dobro razvito,« je povedal kadrovski direktor Steklarne Rogaška Klemen Žibret. Dodal je, da bi bila vzpodbuda, če bi bile štipendije višje. Tudi zato bi bilo po njegovem mnenju dobro, da bi bile kadrovske štipendije združljive s štipendijami za deficitarne poklice, ki sicer še niso bile razpisane, saj vlada še ni sprejela seznama deficitarnih poklicev.

Kljub temu so kadrovske štipendije med najvišjimi. Povprečna, za katero je sklad odobril neposredno financiranje delodajalcem, je lani znašala 291 evrov, prek regionalne agencije pa 294 evrov. Najvišja kadrovska štipendija je bila kar 815 evrov na mesec, najnižja pa je določena na 51 evrov.

Glede na število dodeljenih kadrovskih štipendij ter število vseh dijakov in študentov v posamezni regiji največ teh štipendij podelijo na Koroškem. Na RRA Koroška so se nad tem podatkom začudili, saj tudi pri njih veliko štipendij sploh ni podeljenih. Kot je sporočila sodelavka pri projektih RRA Koroška Zala Ranc, so v zadnjih šestih letih podelili 402 štipendiji od 728 razpisanih, zanimanje delodajalcev pa upada: »To pripisujemo oteženim gospodarskim razmeram.« O tem, zakaj veliko štipendij ni podeljenih, pa je Rančeva povedala, da gre za poklice, ki dijakov ne zanimajo: »Metalurg, oblikovalec kovin, strojni tehnik.« Prav za te poklice je letos v Sloveniji razpisanih največ štipendij.