Vesna Marinko, strokovnjakinja za prometno varnost, pred velikimi izzivi
Vesna Marinko je na AVP že od leta 2010 zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa, pred tem pa je delala pod okriljem takratnega ministrstva za promet.
Odpri galerijo
Vesna Marinko je na AVP že od leta 2010 zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa. FOTO: Roman Šipić
Zadnja afera Igorja Velova je sodu izbila dno. Svet Agencije RS za varnost prometa (AVP) je sklenil, da po ponedeljkovem dogodku, ko je v še nepojasnjenih okoliščinah službeno vozilo Velova obstalo poškodovano pred pošto v Stražišču pri Kranju, ni več primeren za to delovno mesto. Ne samo, da je Velov poniknil pred predstavniki sedme sile, tudi v službi še do včeraj ni pojasnil svojih ravnanj. Izginil je. Uradno na dopust. S tem je sam ustvaril idealen poligon za različne zgodbe. Katera je prava, ne vemo. A karkoli je že bilo, bi bilo prav, da bi to pojasnil. Vsaj sodelavcem, če ne tudi javnosti.
Velov je leta 2013 prišel na mesto prvega človeka AVP iz političnih vrst, nekaj prometnih izkušenj si je morda le nabral kot podžupan kranjske občine na področju prometa in prometne varnosti.
Zdaj ga je nasledila dolgoletna sodelavka Vesna Marinko, ki je magistrirala s področja menedžmenta varnosti cestnega prometa. Kot vršilka dolžnosti je imenovana za največ pol leta.
Vesna Marinko je na AVP že od leta 2010 zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa, pred tem pa je delala pod okriljem takratnega ministrstva za promet. Je avtorica številnih strokovnih člankov in prispevkov na nacionalni in mednarodni ravni ter soavtorica nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013–2022 in drugih s prometno varnostjo povezanih strategij. Prometna varnost je ključna vsebina njenega dosedanjega profesionalnega dela in življenja.
Srečamo jo lahko skupaj z učitelji v srednjih šolah, v preventivnih programih, v medijskih diskusijah kot tudi na strokovnih razpravah na najvišji evropski in tudi na svetovni ravni.
Nova vodja AVP izpostavlja, da promet je in ostaja del našega vsakdana. »Vsi smo udeleženci v prometu, enkrat kot pešci, drugič kot vozniki, zato si želim, da bi bile slovenske ceste varnejše tudi za generacije, ki prihajajo. Žal del našega prometnega vsakdana ostajajo tudi žrtve in poškodovani v prometu, invalidi, ostajajo osebne in družinske tragedije. Želim si, da bi s svojim delom uspešno preprečevala prometne nesreče in zmanjšala težo njihovih posledic.«
Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, ocenjuje, da je organ za varnost prometa najpomembnejši za uresničevanje Vizije nič vsake sleherne države. »Da se cilju brez žrtev v prometu približamo, pa je pomembna strategija in politika, ki jo vodi organ,« dodaja.
Velov je leta 2013 prišel na mesto prvega človeka AVP iz političnih vrst, nekaj prometnih izkušenj si je morda le nabral kot podžupan kranjske občine na področju prometa in prometne varnosti.
Zdaj ga je nasledila dolgoletna sodelavka Vesna Marinko, ki je magistrirala s področja menedžmenta varnosti cestnega prometa. Kot vršilka dolžnosti je imenovana za največ pol leta.
Vesna Marinko je na AVP že od leta 2010 zaposlena kot vodja sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti prometa, pred tem pa je delala pod okriljem takratnega ministrstva za promet. Je avtorica številnih strokovnih člankov in prispevkov na nacionalni in mednarodni ravni ter soavtorica nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013–2022 in drugih s prometno varnostjo povezanih strategij. Prometna varnost je ključna vsebina njenega dosedanjega profesionalnega dela in življenja.
Srečamo jo lahko skupaj z učitelji v srednjih šolah, v preventivnih programih, v medijskih diskusijah kot tudi na strokovnih razpravah na najvišji evropski in tudi na svetovni ravni.
Nova vodja AVP izpostavlja, da promet je in ostaja del našega vsakdana. »Vsi smo udeleženci v prometu, enkrat kot pešci, drugič kot vozniki, zato si želim, da bi bile slovenske ceste varnejše tudi za generacije, ki prihajajo. Žal del našega prometnega vsakdana ostajajo tudi žrtve in poškodovani v prometu, invalidi, ostajajo osebne in družinske tragedije. Želim si, da bi s svojim delom uspešno preprečevala prometne nesreče in zmanjšala težo njihovih posledic.«
Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot in podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč, ocenjuje, da je organ za varnost prometa najpomembnejši za uresničevanje Vizije nič vsake sleherne države. »Da se cilju brez žrtev v prometu približamo, pa je pomembna strategija in politika, ki jo vodi organ,« dodaja.
