Vid pri starejših voznikih ni največja težava ...
Na zdravniškem pregledu jih največ pade zaradi bolezni srca in ožilja. Kar 760 voznikov z veljavnim vozniškim izpitom je starejših od 90 let.
Odpri galerijo
Pomanjkanje samokritičnosti je lahko zelo nevarno, če ne celo usodno. FOTO: Voranc Vogel/delo
Ljubljana - Nepričakovan odvzem vozniškega dovoljenja je za vsakogar, predvsem za starostnika, lahko hud udarec. Kar nenadoma se mobilnost zelo omeji, vozniško dovoljenje pa je večkrat povezano celo z večjim samospoštovanjem. Toda zavedati se je treba, da se z leti lahko poviša stopnja tveganja v prometu.
Na slovenskih cestah je trenutno 137.500 voznikov, starejših od 71 let, od tega jih ima 760 veljavno vozniško dovoljenje in so starejši od 90 let. Zakon sicer predpisuje, kdaj se morajo vozniki "izločiti iz prometa", a represivni ukrepi niso dovolj, da bi bile ceste varnejše. Vsak bi moral razsodno oceniti, kdaj mu oslabljene psihofizične lastnosti preprečujejo varno vožnjo po cestah. Pomanjkanje samokritičnosti je lahko zelo nevarno, če ne celo usodno.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) podpirajo, da ljudje čim dlje ostanejo mobilni in samostojni, a ob tem se mora vsak posameznik zavedati, da mora kot udeleženec v prometu ravnati odgovorno do sebe in drugih. Starejši vozniki so zelo raznolika skupina. Razlikujejo se po letih, po funkcionalnih sposobnostih, po izkušnjah, znanju in veščinah, ki so jih pridobili v dolgih letih vozniškega staža. Razlike so tudi v tem, kako pogosto vozijo ter na kakšnih razdaljah, kako motivirani so za vožnjo, da se prilagajajo novim izzivom v prometnih pravilih, infrastrukturi in signalizaciji ter tudi novi opremi v vozilih.
"Postopek odvzema vodi upravna enota, ki na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja z odločbo tega odvzame. Oseba, pri kateri je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora oddati vozniško dovoljenje upravni enoti," so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
Vsak voznik, ki dopolni 70 let starosti, mora na obvezen zdravniški pregled (velja za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, F in G), kjer ocenijo njegovo sposobnost za vožnjo. Nato je pregled obvezen na vsakih pet let. Imetniki vozniških dovoljenj C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E opravljajo zdravniški pregled vsakih pet let, po dopolnjeni starosti 65 let pa vsake tri leta.
"Svetujemo, da vozniki tudi sami spremljajo svoje zdravstveno stanje in da, ko prepoznajo, da se pogosteje kot običajno znajdejo v tveganih situacijah, poiščejo pomoč. Če opazijo spremembe zaradi upada psihofizičnih sposobnosti oziroma vpliva zdravil, naj se posvetujejo z osebnim zdravnikom. Če opažajo spremembe pri vidu, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo nočni vožnji. Samokontrola ima izredno velik pomen," izpostavljajo na AVP.
Zelo priporočljiva je udeležba starejših voznikov na delavnicah v okviru programa Sožitje (pod okriljem AVP in partnerskih organizacij), ki potekajo po vsej Sloveniji ali na tečajih varne vožnje za seniorje. Tam bodo izvedeli tudi, kdaj je potreben kontrolni pregled, kdaj je primeren trenutek, da prenehamo voziti in podobne zelo uporabne podatke, ki lahko pomembno vplivajo na njihove prihodnje odločitve o (ne)nadaljevanju s samostojno vožnjo. Nedvomno imajo pri takšnih odločitvah veliko vlogo tako sorodniki oziroma bližnji kot tudi osebni zdravnik, da so pozorni in da spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo.
Marjan Bilban z Zavoda za varstvo pri delu se je že pred časom temeljito poglobil v to, kako starejši težje opazijo dražljaje v prometu in dojamejo njihov pomen. Ugotovil je, da se z leti začnejo ljudje srečevati s celo vrsto fizičnih oslabitev, ki pa ne prizadenejo vseh ljudi enako in v istem časovnem obdobju. Med starostniki je po obsežnih raziskavah zdravih le slaba četrtina.
Pri ocenjevanju vozniške sposobnosti so v oceni nezmožnosti prav tako najvišje bolezni srca in ožilja, sledijo pa bolezni s področja nevropsihiatra in psihologa, šele nato obolenja oči, v zelo majhnem deležu pa presnovne in ostale bolezni.
"Samo zadovoljiva korekcija vida, kot menijo nekateri, še zdaleč ne pomeni, da smo za starostnika opravili vse, da se lahko varno vključi v cestni promet. Pri starejših je večja verjetnost za kognitivne, motorične in senzoriperceptivne motnje, ki vplivajo na njihovo sposobnost za vožnjo," opozarja Bilban.
Vendar uravnilovka, ki bi vse starejše voznike metala v isti koš, ne pride v poštev. Bilban je prepričan, da je treba vozniško sposobnost ocenjevati posamično. »Strokovna spoznanja in napotki nam lahko, če dobro poznamo bolnika, zagotovijo neko verjetnost, da smo se pravilno odločili. Takšen način dela je naporen, vendar edini omogoča, da se po eni strani izognemo nepotrebnemu kratenju bolnikovih pravic in manjšanju njegovega samospoštovanja, po drugi strani pa možnosti, da bi bolnik z nevarno vožnjo ogrožal sebe in druge.«
Na slovenskih cestah je trenutno 137.500 voznikov, starejših od 71 let, od tega jih ima 760 veljavno vozniško dovoljenje in so starejši od 90 let. Zakon sicer predpisuje, kdaj se morajo vozniki "izločiti iz prometa", a represivni ukrepi niso dovolj, da bi bile ceste varnejše. Vsak bi moral razsodno oceniti, kdaj mu oslabljene psihofizične lastnosti preprečujejo varno vožnjo po cestah. Pomanjkanje samokritičnosti je lahko zelo nevarno, če ne celo usodno.
Na agenciji za varnost prometa (AVP) podpirajo, da ljudje čim dlje ostanejo mobilni in samostojni, a ob tem se mora vsak posameznik zavedati, da mora kot udeleženec v prometu ravnati odgovorno do sebe in drugih. Starejši vozniki so zelo raznolika skupina. Razlikujejo se po letih, po funkcionalnih sposobnostih, po izkušnjah, znanju in veščinah, ki so jih pridobili v dolgih letih vozniškega staža. Razlike so tudi v tem, kako pogosto vozijo ter na kakšnih razdaljah, kako motivirani so za vožnjo, da se prilagajajo novim izzivom v prometnih pravilih, infrastrukturi in signalizaciji ter tudi novi opremi v vozilih.
"Postopek odvzema vodi upravna enota, ki na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja z odločbo tega odvzame. Oseba, pri kateri je ugotovljena telesna ali duševna nezmožnost za vožnjo motornih vozil, mora oddati vozniško dovoljenje upravni enoti," so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.
INFOGRAFIKA: DELO
Delavnice, namenjene starejšim voznikom
Vsak voznik, ki dopolni 70 let starosti, mora na obvezen zdravniški pregled (velja za kategorije AM, A1, A2, A, B1, B, BE, F in G), kjer ocenijo njegovo sposobnost za vožnjo. Nato je pregled obvezen na vsakih pet let. Imetniki vozniških dovoljenj C, CE, C1, C1E, D, DE, D1 in D1E opravljajo zdravniški pregled vsakih pet let, po dopolnjeni starosti 65 let pa vsake tri leta.
"Svetujemo, da vozniki tudi sami spremljajo svoje zdravstveno stanje in da, ko prepoznajo, da se pogosteje kot običajno znajdejo v tveganih situacijah, poiščejo pomoč. Če opazijo spremembe zaradi upada psihofizičnih sposobnosti oziroma vpliva zdravil, naj se posvetujejo z osebnim zdravnikom. Če opažajo spremembe pri vidu, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo nočni vožnji. Samokontrola ima izredno velik pomen," izpostavljajo na AVP.
Psihoaktivna zdravila
Pri nekaterih starejših ljudeh je zdravje lahko že tako načeto, da si življenja brez ustreznih zdravil ne morejo predstavljati. A se v njih lahko skriva velika nevarnost za varno udeležbo v prometu. V Sloveniji registrirana zdravila, ki lahko zmanjšajo sposobnosti za vožnjo, imajo na embalaži opozorilni trikotnik: poln rdeč trikotnik pomeni absolutno prepoved vožnje, prazen trikotnik pa relativno prepoved upravljanja vozil. Vendar ta opozorila nikakor niso namenjena le starejšim, temveč prav vsem uživalcem takšnih zdravil.
Pri nekaterih starejših ljudeh je zdravje lahko že tako načeto, da si življenja brez ustreznih zdravil ne morejo predstavljati. A se v njih lahko skriva velika nevarnost za varno udeležbo v prometu. V Sloveniji registrirana zdravila, ki lahko zmanjšajo sposobnosti za vožnjo, imajo na embalaži opozorilni trikotnik: poln rdeč trikotnik pomeni absolutno prepoved vožnje, prazen trikotnik pa relativno prepoved upravljanja vozil. Vendar ta opozorila nikakor niso namenjena le starejšim, temveč prav vsem uživalcem takšnih zdravil.
Zelo priporočljiva je udeležba starejših voznikov na delavnicah v okviru programa Sožitje (pod okriljem AVP in partnerskih organizacij), ki potekajo po vsej Sloveniji ali na tečajih varne vožnje za seniorje. Tam bodo izvedeli tudi, kdaj je potreben kontrolni pregled, kdaj je primeren trenutek, da prenehamo voziti in podobne zelo uporabne podatke, ki lahko pomembno vplivajo na njihove prihodnje odločitve o (ne)nadaljevanju s samostojno vožnjo. Nedvomno imajo pri takšnih odločitvah veliko vlogo tako sorodniki oziroma bližnji kot tudi osebni zdravnik, da so pozorni in da spremljajo psihofizično stanje starejših sorodnikov, ki še vedno vozijo.
Izguba vozniškega dovoljenja je za starejše lahko hud udarec. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ne gre vseh metati v isti koš
Marjan Bilban z Zavoda za varstvo pri delu se je že pred časom temeljito poglobil v to, kako starejši težje opazijo dražljaje v prometu in dojamejo njihov pomen. Ugotovil je, da se z leti začnejo ljudje srečevati s celo vrsto fizičnih oslabitev, ki pa ne prizadenejo vseh ljudi enako in v istem časovnem obdobju. Med starostniki je po obsežnih raziskavah zdravih le slaba četrtina.
Pri ocenjevanju vozniške sposobnosti so v oceni nezmožnosti prav tako najvišje bolezni srca in ožilja, sledijo pa bolezni s področja nevropsihiatra in psihologa, šele nato obolenja oči, v zelo majhnem deležu pa presnovne in ostale bolezni.
"Samo zadovoljiva korekcija vida, kot menijo nekateri, še zdaleč ne pomeni, da smo za starostnika opravili vse, da se lahko varno vključi v cestni promet. Pri starejših je večja verjetnost za kognitivne, motorične in senzoriperceptivne motnje, ki vplivajo na njihovo sposobnost za vožnjo," opozarja Bilban.
Vendar uravnilovka, ki bi vse starejše voznike metala v isti koš, ne pride v poštev. Bilban je prepričan, da je treba vozniško sposobnost ocenjevati posamično. »Strokovna spoznanja in napotki nam lahko, če dobro poznamo bolnika, zagotovijo neko verjetnost, da smo se pravilno odločili. Takšen način dela je naporen, vendar edini omogoča, da se po eni strani izognemo nepotrebnemu kratenju bolnikovih pravic in manjšanju njegovega samospoštovanja, po drugi strani pa možnosti, da bi bolnik z nevarno vožnjo ogrožal sebe in druge.«
