Tiskane izdaje
Videmska pokrajina je za nedavni evropski dan jezikov pripravila knjižice, ki opisujejo in pojasnjujejo tri jezikovne pestrosti območja, toda izvzela je šest večjezičnih obmejnih občin s slovensko manjšino – tudi Rezijo. Krovni slovenski manjšinski organizaciji od Vidma zahtevata popravo brošur ali njihov umik.
Knjižice, ki jih je pokrajina poimenovala Trije jeziki za eno posebnost, bodo razdelili med šolsko mladino, zato so v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi (SKGZ) in Svetu slovenskih organizacij (SSO) prepričani, da je treba napako popraviti. Predsednik SSO za Videmsko pokrajino Riccardo Ruttar se je sprva strinjal s poskusom prispevka k popularizaciji jezikovnega bogastva, toda kljub temu je napako razumel kot politično motivirano. Slovenski jezik je v knjižicah izbrisan v občinah, kjer so Beneški Slovenci pomešani med furlansko večino (Ahten, Fojda, Neme, Prapotno, Tavorjana), in v Reziji.
SSO in SKGZ so pismo naslovili predsedniku Videmske pokrajine Pietru Fontaniniju, videmskemu prefektu Vittoriu Zappalortu in predsednici paritetnega odbora Kseniji Dobrila. Še enkrat več sta organizaciji opozorili na zaščitni zakon, ki v pokrajini velja za 18 občin, tudi za prej naštete. »Zaradi tega menimo, da je v očitnem nasprotju z zakonom dejstvo, da občin niso vključili v informativno brošuro. Zdi se nam neprimerno in zavajajoče, da bi jo razdeljevali v šolah. Prosimo, da se uradno preveri vsebino brošure in vanjo vključi dopolnitve v zvezi z izključenimi občinami. Če to ni mogoče, pa naprošamo, da se ustavi razdeljevanje brošure in se vsi izvodi umaknejo iz javnosti,« so se podpisali predsednik SSO Walter Bandelj, predsednik SKGZ Rudi Pavšič, predsednica SKGZ za Videmsko pokrajino Luigia Negro in Ruttar.
Zadnji se sprašuje, kako je lahko Rezija italijansko govoreči otok sredi treh kulturnih svetov. »To je namerno dejanje pokrajinskega vodstva. To ni pomota, ampak cenzura, ki si jo pokrajina ne sme privoščiti. Je vzrok jezikovni, kulturni ali politični? Se v Reziji govori zgolj italijansko? Temu lahko nasprotujemo z nekaj intelektualne poštenosti in zdrave pameti. Lahko pa se tudi spoštujejo znanstveni dokazi, da je rezijansko narečje del slovenske jezikovne družine,« je izpostavil Ruttar.
