Violeta Bulc v Sloveniji o naložbeni ofenzivi

Bruselj, Ljubljana − Na obisku v Sloveniji je evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Ena od tem delovnega obiska je tudi pred kratkim napovedana  evropska naložbena ofenziva – načrt za spodbuditev 315 milijard evrov investicij v strateške projekte.

Komisarka je po pogovoru s predsednikom Državnega zbora Milanom Brglezom povedala, da je v EU več mehanizmov za spodbujanje razvoja in da so neodvisni med sabo in samostojni, vsak s svojimi pravili. Gre za znani kohezijski sklad, v katerem bi Slovenija v finančnem obdobju med letoma 2014 in 2020 počrpala 1,2 milijarde evrov, v mehanizmu CEF je 24 milijard evrov za naložbe v devet evropskih koridorjev - v Sloveniji se križata sredozemski in baltsko-jadranski. Tretji pa je najnovejši Junckerjev mehanizem za naložbene projekte, ki jih bo treba začeti uresničevati v treh letih.

Optimistično naprej

Zatečeno stanje je stvar zgodovine, pustimo zdaj to in glejmo naprej, je polna optimizma predlagala komisarka Violeta Bulc na skupni seji štirih državnozborskih odborov, ko je zaključevala predstavitev različnih evropskih mehanizmov za spodbujanje razvoja. Nobenega drugega v Evropi ne zanima, ali bo Slovenija uspela, komisarka pa je prepričana, da skupaj lahko uspemo.

Svojo funkcijo je Violeta Bulc prevzela ob zavedanju, da se brez odličnega sodelovanja na vseh ravneh (v EU in po državah članicah) ne da nič narediti. Ob tem je opozorila, da je prav en tak skupen projekt, morda največji v vse petletnem mandatu, te dni že podpisala. Gre za tri milijarde evrov vreden projekt SESAR, ki bo olajšal obvladovanje evropskega zračnega prostora in zmanjšal stroške v letalskem prometu.

Komisarka je poslancem predstavila različne možnosti za financiranje projektov, ni pa se opredeljevala do slovenskih. Poslance sta seveda zanimala predvsem nova proga med Divačo in Koprom (t. i. drugi tir) in prometna infrastruktura na tretji razvojni osi, ki je osnova za razvoj ali nazadovanje območja med Koroško in Belo Krajino.

Tretja os in drugi tir

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob zaključevanju seje dejal, da ima Slovenija v rokah nekaj kart in da je prepričan, da »znamo dobro odigrati in da nam bo uspelo.« Pri umeščanju v prostor je nekaj že narejeno in se s projekti lahko nadaljuje. Na tretji razvojni osi bi lahko hitro zagnali bistven odsek med avtocesto in Velenjem, kjer bo šlo za cestninski odsek in tako tudi za zaseben interes, ki je pomemben pri sodelovanju v Junkerjevem naložbenem načrtu.

Za drugi tir, ki je tik pred izdajo gradbenega dovoljenja, zemljišča so praktično v celoti odkupljena, pa se po besedah Petra Gašperšiča »zlaga finančna konstrukcija«. Po zadnjih ocenah gre za 1,4 milijarde evrov vreden projekt (skupaj z dedevejem, op. a.), za 380 milijonov evropskih sredstev pa bo Slovenija kandidirala že na prvem razpisu CEF februarja prihodnje leto. Minister sedaj prepričuje Luko Koper in Slovenske železnice, da bi k projektu aktivno pristopila, saj je proga prav zanju bistvenega pomena.Komisarka poudarja, da obstaja več mehanizmov EU za spodbujanje razvoja - kohezijski sklad, CEF in Junckerjev naložbeni projekt.

V ponedeljek o financiranju prometnih projektov

Obisk v Sloveniji bo nadaljevala v ponedeljek, ko bosta z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem nagovorila udeležence informativnega dne za financiranje prometnih projektov v Sloveniji (mehanizem CEF; instrument za povezovanje Evrope). V za javnost zaprtem delu informativnega dne bodo sodelovali Desiree Oen, namestnica vodje kabineta evropske komisarke za promet (Politika vseevropskega prometnega omrežja), Stephane Ouaki, vodja enote za Strategijo infrastrukturnih naložb pri Evropski komisiji, generalni direktorat za mobilnost in promet (Inštrument za povezovanje Evrope – 26,2 milijard EUR za TEN-T) in Bernardette Frederick, vodja enote pri Izvajalski agenciji za inovacije in omrežja (Instrument za povezovanje Evrope – razpis IPE 2014).