Tiskane izdaje
Vipava, Nova Gorica – »Nismo pesimisti, a da bo slovenska država v prihodnje namenjala več denarja za visoko šolstvo, ni pričakovati. Mi prihodnjih deset let ne moremo životariti in stagnirati, zato se bomo še bolj odprli v mednarodni prostor, vključno s pridobivanjem tujih študentov in tujega financiranja,« pravi dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici, ki bo jutri s slavnostno akademijo obeležila dve desetletji obstoja.
Začetki univerze segajo v leto 1995, ko je bila ustanovljena Fakulteta za znanosti o okolju, prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji, ki sta jo ustanovila novogoriška občina in Institut Jožef Stefan. V zgolj treh letih se je zaradi uvedbe novih študijskih programov in širitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti leta 1998 reorganizirala in preimenovala v Politehniko Nova Gorica. Leta 2005 je njen senat sprejel sklep, da Politehnika spremeni status in se preimenuje v Univerzo v Novi Gorici.
Ključna prelomnica pri nastanku četrte slovenske univerze se je zgodila 17. marca 2006, ko je Svet RS za visoko šolstvo potrdil nastanek Univerze v Novi Gorici. Od tu naprej je razvoj stekel še hitreje tako na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti kot tudi študijskih programov. Danes ima novogoriška univerza pet fakultet in dve visoki šoli, ki ponujajo izobraževanje na področju okolja, humanistike, fizike, umetnosti, vinogradništva in vinarstva ter gospodarskega inženiringa.
Raziskovalna dejavnost na univerzi poteka v šestih laboratorijih in šestih centrih, sodelujejo pa tudi z ustanovami z visokim ugledom. Kot primer navajajo sodelovanje pri načrtovanju novega observatorija za gama astronomijo z imenom Polje Teleskopov Čerenkova oziroma Cherenkov Telescope Array (CTA) ter sodelovanje z ustanovami kot so International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology, École polytechnique fédérale de Lausanne, Imperial College London, Elettra Sincrotrone Trieste, Deutsches Elektronen-Synchrotron, High Energy Accelerator Research Organization...
Po besedah Andreje Leban, ki na univerzi skrbi za stike z javnostmi, se posebnost ustanove kaže v raznolikosti in sodobnosti raziskovalnih in študijskih programov, ki so bili ustvarjeni v ozki navezanosti sodelovanja z industrijo in podjetniškimi potrebami iz regije. »Poleg tega se lahko pohvalimo z izjemno vpetostjo v raziskovalne projekte in različne sheme študijskih izmenjav. Sporazume o sodelovanju imamo podpisane z več kot 250 raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami s celega sveta, v zadnjem času narašča tudi število mednarodnih izmenjav profesorjev in študentov. Posebej pa smo ponosni na dejstvo, da so naši podiplomski študijski programi zanimivi tudi za tuje študente, ki predstavljajo kar polovico podiplomske študentske populacije,« izpostavlja. Tudi število zaposlenih strokovnjakov iz drugih držav nenehno narašča in v tem trenutku dosega že 22 odstotkov števila vseh zaposlenih.
Prav organizacijska in hkrati lastniška internacionalizacija ustanove pa bosta po mnenju dr. Danila Zavrtanika ena glavnih perspektov v tretjem desetletju obstoja univerze. »Partnerje na tujem smo že začeli iskati, razgledujemo se tako po zahodu kot vzhodu,« pravi rektor univerze. Slednja se je začela tudi pospešeno seliti v dvorec Lanthieri v Vipavo, kjer naj bi svoje mesto poleg Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo ter Centra za raziskave vina v prihodnje našle še Fakulteta za znanosti o okolju, Fakulteta za podiplomski študij, Laboratorij za raziskave v okolju in Center za biomedicino.
