Višina bančne luknje presenetila tudi ministrstvo

Preiskovalna komisija državnega zbora je zaslišala nekdanjega državnega sekretarja Mitja Mavka in nekdanjega zastopnika Deloitta ter kasneje izršnega direktorja DUTB Janeza Škrubeja.

Objavljeno
07. oktober 2019 16.16
Posodobljeno
07. oktober 2019 16.46
Mitja Mavko FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Maja Grgič, STA
Maja Grgič, STA
Ljubljana – Pregledi v bančnem sistemu v letu 2013 so pokazali višjo oceno kapitalskega primanjkljaja, kot so jo na finančnem ministrstvu pričakovali, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora dejal takratni državni sekretar na ministrstvu Mitja Mavko.

 »Z ukrepanjem v letu 2013 nam je uspelo finančni sistem stabilizirati in zagotoviti pogoje za gospodarsko rast,« je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) poudaril Mavko. V obdobju sanacije bank leta 2013 in 2014 je bi bil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, od sredine januarja 2014 do marca 2015 pa neizvršni direktor DUTB.

Da izračunani kapitalski primanjkljaj ni bil pretiran, so po Mavkovem mnenju pokazali vseevropski testi Evropske centralne banke (ECB) leto kasneje. Na podlagi teh testov Mavko ocenjuje, da so bili »ukrepi ustrezni, primerni in zadostni« ter so povrnili zaupanje v slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo.


O izbiri Deloitta


Predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi) je zanimal predvsem angažma revizijske družbe Deloitte, za katero da si je Mavko prizadeval, da bi opravljala pregled aktive bank in stresne teste. Mavko je dejal, da so želeli čim prej odločbo o državni pomoči, Deloitte pa da je že v letu 2012 opravil podobno »vajo« in bi lahko ob angažmaju te družbe postopki stekli hitreje.

image
Jernej Vrtovec FOTO: Leon Vidic/Delo


Na vprašanje, zakaj je medresorska delovna skupina, ki se je ukvarjala s sanacijo bank, vztrajala, da se za izvedbo testov in pregledov predlaga Deloitte, je Mavko ponovil, da so želeli rezultate čim prej, predvsem pred 1. avgustom 2013, ko je začelo veljati novo sporočilo evropske komisije o državnih pomočeh.

Član komisije Anže Logar (SDS) je pričo vprašal, ali drži, da je Mavka predstavnica Banke Slovenije opozorila, da je treba biti previden pri pošiljanju signalov v Bruselj glede vztrajanja pri enem izvajalcu. »Očitno me je, glede na to, da gledate v zapisnik,« mu je odgovoril Mavko.


Brez naklepa


Vrtovec je Mavka spraševal tudi, ali je Delloite pri pregledu moral sodelovati, da so nato njegovi zaposleni odšli v svetovalne družbe, ki so kupovale terjatve. Mavko je to zanikal in poudaril, da ni obstajal nikakršen tak naklep.

O izbrisu imetnikov podrejenih obveznosti je povedal, da ne evropska komisija ne nihče drug ni vztrajal pri popolnem izbrisu. Pogovarjali so se o participaciji imetnikov teh papirjev, zakon je namreč predvidel ali izbris ali konverzijo v kapital. Kateri način bo uporabljen, je bilo odvisno od tega, kolikšen primanjkljaj je bil ugotovljen v posamezni banki. »Če bi bil primanjkljaj nižji od obstoječega kapitala in vsote podrejenih obveznosti, bi bile te konvertirane v lastništvo. Ker pa je bil primanjkljaj višji, so te podrejene obveznosti z odločbo Banke Slovenije prenehale,« je dodal Mavko.


Škrubejev slab spomin


Pred komisijo je nastopil tudi Janez Škrubej, ki je bil času pred sanacijo bank leta 2013 zastopnik slovenskega dela družbe Deloitte, nato pa je bil izvršni direktor DUTB. Na večino vprašanj pred preiskovalno komisijo DZ ni odgovoril, ker da ni bil pristojen za posamezno področje ali ker se ne spomni podrobnosti.

image
Janez ŠŠkrubej Foto Igor Zaplatil


Kot je dejal, je bil kot pravni zastopnik družb le podpisnik pogodb, vsebinsko pa s projektom ni bil seznanjen. Odgovorna sta bila partnerja v Deloitte za regijo Adriatic in za finančno svetovanje za centralno Evropo. Članico komisije Meiro Hot (SD) je zanimalo, kako lahko Škrubej zatrjuje, da ni odgovoren za vsebino, če je bil podpisnik pogodb. »Drugi so zadeve pregledovali s pravnega in vsebinskega vidika, jaz sem bil le kot predstavnik družbe,« je pojasnjeval in dodal, da verjame, da je bilo vse v skladu z zakonom.



Škrubej je potrdil, da je sodeloval na sestankih, ni pa razkril vsebine, in sicer ker se ali ne spomni ali pa sta bila za vsebinski del projekta odgovorna omenjena partnerja. Tudi glede razlik med pregledi leta 2012, pri katerih je bil Deloitte podizvajalec ERC, in pregledi leta 2013, ki jih je izvajal Deloitte, ni mogel govoriti; kot je dejal, se je pred iztekom projekta, oktobra 2013, izločil zaradi imenovanja za izvršnega direktorja DUTB.

Vrtovec sicer z njegovimi odgovori večinoma ni bil zadovoljen. »Ne vem, zakaj se igramo skrivalnice; ali res ničesar ne veste ali se samo delate, da ničesar ne veste,« mu je dejal Vrtovec.