Višje globe, večje omejitve, strožji nadzor

Ljubljana - Vlada je na letošnji zadnji seji sprejela predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki uvaja nove omejitve in višje globe. To je eden manj polemičnih zakonov s področja trga dela, saj se z njim strinjajo tudi sindikati in delodajalci. Predvidoma bo začel veljati v drugi polovici prihodnjega leta, ena pomembnejših novosti pa bo okrepljeno delovanje nadzornih organov, ki se jim bo po novem pridružila še carinska uprava.

Novi zakon, katerega cilj je za tretjino zmanjšati sivo ekonomijo, po mnenju ministra za delo Ivana Svetlika uvaja številne omejitve. Ena pomembnejših novosti, ki jih prinaša, je prepoved sosedske pomoči v primeru, »ko bo delo vezano na dejavnost pravne ali samozaposlene osebe, ter v primeru, ko se bo opravljalo na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje poklicne dejavnosti«, kar pomeni, da profesionalci svojih storitev pri sosedih ne bodo mogli več opravljati kot sosedsko pomoč. Delodajalec, ki ga bodo po novem zalotili, da ima zaposlenega delavca na črno, bo moral temu delavcu dati odločbo o zaposlitvi za nedoločen čas in za tri mesece za nazaj poravnati vse prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja, lahko pa mu bodo zasegli tudi predmete, s katerimi je bilo opravljeno delo na črno.

Delo v lastni režiji bo po novem omejeno na nepremičnine v lasti ali v najemu, kar pomeni, da zakon omejuje delo na tujih nepremičninah. Osebno dopolnilno delo bo z novim zakonom omejeno na letne dohodke v višini 6000 evrov, pri čemer ga bo prepovedano opravljati pri pravnih ali samozaposlenih osebah, predvidena pa je tudi omejitev kratkotrajnega dela na 40 ur za vsakega posameznega delodajalca.

Naslednja novost so večje pristojnosti nadzornih organov, kar je po mnenju poznavalcev ena šibkejših točk sedanjega zakona. Po določilih novega zakona bodo nadzorni organi med drugim lahko izdajali odločbe o prepovedi dejavnosti na področjih, za katera so pristojni, v nadzor pa se bo vključila tudi Carinska uprava Republike Slovenije.

Strožje bo sankcionirano tudi nedovoljeno študentsko delo brez napotnice ali z lažno, dodatne sankcije pa so predvidene za agencije in medije, ki bodo oglaševali in posredovali delo na črno.

Vlada je pripravila tudi predlog zakona o zaposlovanju tujcev, s katerim se pogoji za njihovo zaposlovanje za delodajalce zaostrujejo, za posameznike pa olajšujejo, ter sprejela še strategijo ekonomskih migracij za prihodnjih deset let, s katero se odzivajo na slabšanje demografskih trendov.

Novelo zakona o preprečevanju dela na črno podpirajo tudi sindikati in delodajalci. Kot nam je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, se zavzemajo za vsakršno omejevanje dela na črno, ki ga je po nekaterih ocenah v Sloveniji že več kot 20 odstotkov. »To delo razumemo predvsem kot nelojalno konkurenco tistim, ki spoštujejo zakonodajo in plačujejo prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno,« je pojasnil Smole.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)  meni, da gre zakon v pravo smer, saj zaostruje sankcije delodajalcev, ki zaposlujejo na črno, zadovoljen pa je tudi z načinom, kako so bili socialni partnerji vključeni v proces njegovega nastajanja. »V ZSSS podpiramo osnovne rešitve, ki jih predvideva novi zakon, čeprav smo prepričani, da samo s kaznimi ne bomo dosegli zastavljenih ciljev.« Opozarja, da delo na črno ni le domena fizičnih delavcev, ampak je razširjeno tudi med izobraženci in pri delih, kjer so višji zaslužki.

Zanj bodo podjetja po novem kaznovana s 15.000 evri, samostojni podjetniki pa z 12.000 evri globe. Odgovorne osebe bodo morale plačati še dodatnih 3000 evrov (zdaj 4173 evrov in 417 evrov za odgovorno osebo). Za zaposlovanje na črno bo za podjetja in za samostojne podjetnike po novem enotna kazen 15.000 evrov in 3000 evrov za odgovorno osebo (zdaj 4173 evrov in dodatnih 417 evrov za odgovorno osebo). Za ponavljajoče se kršitve se sankcije po novem zvišujejo tudi za trikrat glede na osnovno sankcijo.