Višje sodišče je zavrnilo tožbo nekdanje ministrice proti KPK
Stanka Setnikar Cankar je od KPK zahtevala skoraj 31.000 evrov odškodnine in javno opravičilo zaradi objave podatkov o avtorskih honorarjih.
Odpri galerijo
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport v Cerarjevi vladi Stanka Setnikar Cankar je odstopila zaradi afere s honorarji. FOTO: Černivec Aleš
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo okrožnega sodišča in zavrnilo pritožbo nekdanje ministrice za šolstvo Stanke Setnikar Cankar glede izplačila odškodnine zaradi objave podatkov o avtorskih honorarjih, so sporočili s Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Setnikar Cankarjeva je od države oziroma KPK zahtevala skoraj 31.000 evrov odškodnine in javno opravičilo.
Kot navajajo na KPK, je višje sodišče ugotovilo, da ni izkazana protipravnost ravnanj komisije »kot eden od elementov t. i. splošnega civilnega delikta.« »Sodišče ugotavlja, da je imela komisija razumne razloge za sklepanje, da njeno ravnanje ni protipravno,« so navedli.
Višje sodišče v sodbi po navedbah KPK navaja, da je šlo v konkretnem primeru javne objave podatkov o prejemkih v breme proračunskih uporabnikov po avtorskih in podjemnih pogodbah za konkurenco dveh zakonov - zakona o varstvu osebnih podatkov ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki oba - deloma nasprotujoče si - urejata pravico do obdelave osebnih podatkov.
»Višje sodišče v sodbi utemeljuje, da ni mogoče trditi, da komisija ni uporabila povsem jasnega predpisa ali da bi grobo zanemarila svoje dolžnosti, saj sta sporno vprašanje na enak način kot komisija takrat presojala tudi dva druga organa - upravno sodišče, ki je sprva zavrnilo tožničino tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic, in informacijska pooblaščenka v sporočilu za javnost, objavljenem 9. marca 2015. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je imela komisija v trenutku objave razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom,« so zapisali na KPK.
Višje sodišče je pritrdilo tudi obrazložitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani glede tehtanja tožničine pravice do zasebnosti in pravice javnosti do pregledne porabe javnih sredstev. Med drugim je v »sodbi zapisalo, da ima javnost interes izvedeti, koliko denarja in na kakšni podlagi je določena oseba prejela iz javnih sredstev poleg svoje plače, pa naj gre za ministrico ali univerzitetno profesorico, saj je to pomembno za pregledno delovanje demokratične družbe,« še navajajo na KPK.
Setnikar Cankarjeva je tožbo zoper KPK vložila, ker je ta leta 2015 v aplikaciji Supervizor (danes Erar) objavila najvišje avtorske honorarje, ki so jih od proračunskih porabnikov prejeli posamezniki, med njimi tudi podatke o honorarjih Setnikar Cankarjeve. Ta je po objavi odstopila kot ministrica za šolstvo.
Junija 2017 je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK s takšno objavo nezakonito posegla v ustavno pravico Setnikar Cankarjeve do varstva osebnih podatkov, na podlagi takšne odločitve pa je Setnikar Cankarjeva vložila tožbo in zahtevala opravičilo, objavo sodbe v medijih ter plačilo odškodnine.
Okrožno sodišče je njen tožbeni zahtevek lani jeseni v celoti zavrnilo.
Kot navajajo na KPK, je višje sodišče ugotovilo, da ni izkazana protipravnost ravnanj komisije »kot eden od elementov t. i. splošnega civilnega delikta.« »Sodišče ugotavlja, da je imela komisija razumne razloge za sklepanje, da njeno ravnanje ni protipravno,« so navedli.
Višje sodišče v sodbi po navedbah KPK navaja, da je šlo v konkretnem primeru javne objave podatkov o prejemkih v breme proračunskih uporabnikov po avtorskih in podjemnih pogodbah za konkurenco dveh zakonov - zakona o varstvu osebnih podatkov ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki oba - deloma nasprotujoče si - urejata pravico do obdelave osebnih podatkov.
»Višje sodišče v sodbi utemeljuje, da ni mogoče trditi, da komisija ni uporabila povsem jasnega predpisa ali da bi grobo zanemarila svoje dolžnosti, saj sta sporno vprašanje na enak način kot komisija takrat presojala tudi dva druga organa - upravno sodišče, ki je sprva zavrnilo tožničino tožbo zaradi kršitve ustavnih pravic, in informacijska pooblaščenka v sporočilu za javnost, objavljenem 9. marca 2015. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je imela komisija v trenutku objave razumno podlago za sklepanje, da je njeno ravnanje v skladu z zakonom,« so zapisali na KPK.
Višje sodišče je pritrdilo tudi obrazložitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani glede tehtanja tožničine pravice do zasebnosti in pravice javnosti do pregledne porabe javnih sredstev. Med drugim je v »sodbi zapisalo, da ima javnost interes izvedeti, koliko denarja in na kakšni podlagi je določena oseba prejela iz javnih sredstev poleg svoje plače, pa naj gre za ministrico ali univerzitetno profesorico, saj je to pomembno za pregledno delovanje demokratične družbe,« še navajajo na KPK.
Setnikar Cankarjeva je tožbo zoper KPK vložila, ker je ta leta 2015 v aplikaciji Supervizor (danes Erar) objavila najvišje avtorske honorarje, ki so jih od proračunskih porabnikov prejeli posamezniki, med njimi tudi podatke o honorarjih Setnikar Cankarjeve. Ta je po objavi odstopila kot ministrica za šolstvo.
Junija 2017 je vrhovno sodišče ugotovilo, da je KPK s takšno objavo nezakonito posegla v ustavno pravico Setnikar Cankarjeve do varstva osebnih podatkov, na podlagi takšne odločitve pa je Setnikar Cankarjeva vložila tožbo in zahtevala opravičilo, objavo sodbe v medijih ter plačilo odškodnine.
Okrožno sodišče je njen tožbeni zahtevek lani jeseni v celoti zavrnilo.
