Visoka cena opustitve Teša in Premogovnika Velenje

Šoštanj – Zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje (PV) pred letom 2055, torej že leta 2030, kar je tudi eden od scenarijev dolgoročnih energetskih bilanc, bi gospodarsko oslabila Slovenijo. Taka je ugotovitev študije, ki sta jo izdelala ekonomista France Križanič in Jože Mencinger.

Izdelala sta jo za ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete po naročilu Sindikata delavcev dejavnosti energetike (SDE) Slovenije in Sindikata pridobivanja energetskih surovin (SPESS).

Predsednik SDE Branko Sevčnikar pojasnjuje: »Analizo smo naročili, ker je v scenarijih energetskega koncepta Slovenije predvideno tudi prenehanje proizvodnje v Termoelektrarni Šoštanj in posledično pridobivanje premoga v Premogovniku Velenje že leta 2030. Javnost želimo opozoriti, kaj bi to pomenilo za naše denarnice in kako bi vplivalo na zanesljivost s preskrbo z električno energijo v Sloveniji. Želimo si v brezogljično družbo, a hkrati je prav, da državljanom tudi jasno povemo, koliko bo to stalo po hitrem scenariju, koliko pa je računica drugačna po scenariju do leta 2050.«

Do takrat, spomnimo, je za zdaj predvideno tudi delovanje šestega bloka Teš in postopno zmanjševanje izkopa v premogovniku.

Mencinger: Gospodarska razvitost na cene ne vpliva

France Križanič pravi, da se je cena elektrike na evropski borzi v šestih letih znižala za 43 odstotkov zaradi nemških subvencij za obnovljive vire – od leta 2010 jih je bilo za 139 milijard evrov. V tem času se je Slovenija iz izvoznice – brez upoštevanja polovice iz krške nuklearke, ki gre na Hrvaško – predlani, ko se je začela poraba ob okrevanju gospodarstva spet povečevati, spremenila v uvoznico in postala ranljiva, saj je uvozila petino električne energije. Proizvodnja energije v Šaleški dolini po letu 2015 ob 30-odstotni manjši porabi premoga se spet povečuje, a zaradi nizkih cen prihodki Teša močno zaostajajo za rastjo proizvodnje.

Gospodarska razvitost na cene električne energije, kot z ekonometričnim modelom ugotavlja Jože Mencinger, ne vpliva. Tudi ustreznost leta 2013 močno dokapitaliziranega domačega bančnega sistema ob ustavitvi Teša in PV ne bi bila likvidnostno in kapitalsko sporna, a bi to zelo povečalo izgubo slovenskega gospodarstva. Za tri leta učinkov izračunano zmanjšanje osebne in investicijske porabe bi skupaj s 37 leti nedelovanja Teša in PV do leta 2055 pomenilo 7,7 milijarde evrov izgubljene dodane vrednosti, 3,8 milijarde evrov manj bruto prejemkov zaposlenih, 2,8 milijarde evrov manj javnofinančih prihodkov in 2,1 milijarde evrov manjši bruto poslovni presežek.

Križanič: Z zaprtjem PV in Teša za tretjino manj elektrike

»Zaprtje PV in Teša bi za 30 odstotkov zmanjšalo ponudbo električne energije v Sloveniji. Ko v Evropi ne bo več konkurence, tudi ne bo potrebe po dosedanji ravni subvencij cenovno neučinkovitim proizvajalcem v Nemčiji. V primeru večjega dezinvestiranja tudi drugod v EU bi mejni producent lahko postala klasična plinsko-parna elektrarna s proizvodno ceno med 75 in 98 evrov za megavatno uro, v Sloveniji pa bo osnovna cena v primerjavi z letom 2016 za industrijo višja za 38 do 66 odstotkov in za gospodinjstva za 12 do 25 odstotkov,« svari Križanič. Predčasno zaprtje Teša in PV bi v Sloveniji podražilo elektriko, zmanjšalo zmogljivost gospodarstva in znižalo dohodke gospodinjstev ter hkrati požrlo večji del gospodarske rasti.

»Z ugotovitvami študije smo seznanili vlado in ekonomsko-socialni svet. Upamo, da jo bo vlada pri pripravi Energetskega koncepta Slovenije upoštevala,« dodaja Sevčnikar.