Vlada ima s sindikati odprti še najmanj dve fronti

Ljubljana – Vlada ima s sindikati državne uprave odprti dve fronti, ki se utegneta te dni še zaostriti. S poklicnimi gasilci še niso rešili nesoglasij glede odprave plačnih anomalij, drugi uniformirani poklici pa so zelo nezadovoljni z njenim odzivom na stavkovne zahteve.

V sredo se bo predsedstvo Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije (SPGS) sestalo na izredni seji, na kateri bodo pripravili dokončen akcijski načrt, kako te zahteve izpolniti. David Švarc, sekretar SPGS, je dejal, da gre za to, kako doseči pošteno odpravo plačnih anomalij. Prav poklicni gasilci so bili namreč tisti, ki so bili najbolj razočarani po pogajanjih, ki so na krovni in panožni ravni potekala več kot pol leta. Rezultat teh pogovorov bi morala biti popravek nesorazmerij in izboljšanje položaja najslabše plačanih, a gasilcem nikakor ni uspelo najti skupnega jezika z ministrstvom za obrambo.

Novi razkoraki

Pri kar 11 delovnih mestih so se pogledi sindikata in ministrstva razlikovali – za dve delovni mesti so predstavniki delavcev zahtevali dvig za tri plačne razrede, delodajalci pa bi privolili za dva, pri drugih pa so pričakovali dva plačna razreda več, sogovorniki pa so bili pripravljeni dati enega, kar pomeni približno štiri odstotke. »Posebej problematični sta dve delovni mesti, ki sta polno operativni. Če bi privolili v različne dvige, tako kot jih predlaga vlada, bi povzročili nove anomalije, razmerja, ki so zdaj v redu, bi se podrla,« je opozoril Švarc in dodal, da je finančna razlika med njihovimi zahtevami in pripravljenostjo ministrstva približno 150.000 evrov na leto. Pri tem je poudaril, da so njihova pričakovanja v okviru dogovorjenega z vlado v sporazumu iz decembra 2016 – da se torej nikomur ne dviga plača za več kot 12 odstotkov.

»Naš prvi sklep bo zagotovo ta, da ministrstvo za obrambo pozovemo k ponovnemu začetku pogajalskega procesa in da se v najkrajšem možnem času odpravijo anomalije in pripravi aneks h kolektivni pogodbi. Če se ne bomo mogli nič dogovoriti, pa so odprte vse opcije sindikalnega boja, tudi protestni shodi in možnost stavke,« je napovedal Švarc.

Od nerazumnega k razumnemu?

Ena od front, ki jih ima vlada še odprte, so tudi pogajanja z uniformiranimi in nekaterimi drugimi poklici. Skupni stavkovni odbor (sindikat državnih organov, sindikat carinikov, sindikat obrambnega ministrstva, sindikat veterinarjev, sindikat vojske, obrambe in zaščite in sindikat pilotov obrambnega ministrstva) je po petkovem odgovoru vlade, ki je v celoti zavrnila njihove stavkovne zahteve, tej včeraj poslal svoj odgovor. Tako nam je pojasnil Marjan Lah, sekretar sindikata obrambnega ministrstva. Z odgovorom naj bi bila javnost seznanjena danes, pogajalsko skupino pa po novem namesto Frančiška Verka, predsednika sindikata državnih organov, vodi Dušan Pečnik, predsednik sindikata carinikov.

Iz stavkovnih zahtev je razvidno, da šesterica sindikatov terja dvig osnovnih plač vsem zaposlenim za štiri plačne razrede (to je 16 odstotkov višje plače), odpravo obstoječih plačnih anomalij in tisih, ki bi nastale v prihodnje, in sklenitev normativnega dela kolektivne pogodbe za državno upravo do 31. oktobra. Pričakujejo, da bodo v njem urejena tudi 20-odstotno znižanje delovne obveznosti za delavce nad 50 let starosti, štirikratno plačilo dela prek polnega delovnega časa v izjemnih ali nujnih primerih ter zvišanje prispevne stopnje za poklicne pokojnine. Vlada je njihove zahteve označila za povsem nerazumne, saj so postavljene tudi v času, ko pogajanja, ki so se začela spomladi, še potekajo. Trdi tudi, da je nekaj spornih točk že razrešila (odprava anomalij za zaposlene do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne osebe).

Potem ko bodo sindikati dobili vladni odgovor, se bodo odločili za nadaljnje sindikalne aktivnosti.