Vlada jemlje vsem, čez Maribor pa je naredila križ

Za Pokolpje, Zasavje in Maribor bo na voljo devet milijonov evrov. Po letu 2018 problemski le še dve območji.

Objavljeno
30. junij 2016 21.30
Novinarska konferenca projekta Podjetno v svet podjetništva - Staša Baloh Plahutnik 27.maja 2015
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Trbovlje – Klestenje državnega proračuna bo kljub že potrjenim programom in ukrepom razvojne podpore udarilo tudi po problemskih območjih Maribor, Pokolpje in Zasavje. Že prihodnje leto bodo ob skoraj devet milijonov nepovratnih evrov za spodbujanje konkurenčnosti, poleg tega pa vlada Mariboru po letu 2018 odpravlja status problemskega območja.

Zmanjševanje nepovratnih sredstev za spodbujanje konkurenčnosti z 12 na največ 3,7 milijona že v prihodnjem letu, krepitev povratnih pomoči, več kot dveletna zamuda pri izvajanju programa ukrepov, status quo pri nekaterih ključnih ukrepih in neenakovredna obravnava na problemskih območjih povečujejo nezadovoljstvo z odločitvami države. Čeprav so bili programi sprejeti v letu 2011 (Pokolpje) oziroma v letu 2013 (Maribor, Zasavje), je moralo miniti skoraj leto do izvajanja prvih ukrepov, pa še to v omejenem obsegu. Zato ne preseneča, da programi ne dajejo pričakovanih rezultatov in da na problemskih območjih morebitnega znižanja brezposelnosti ne pripisujejo učinkovitosti državnih ukrepov. Najbolj so ogorčeni Štajerci, ki so že opustili upanje, da bodo kdaj dobili 64 milijonov evrov spodbud, ki jim jih je vlada obljubila s sklepom leta 2013.

Povratna sredstva težje dostopna

Tri koroške in šest občin z območja Maribora bo zaradi novega, okleščenega programa spodbujanja konkurenčnosti (PSK) do konca leta 2018 skupaj izgubilo skoraj 13 milijonov evrov nepovratnih sredstev; povečuje pa se delež povratnih pomoči, ki jih je po dopolnjenem programu celo desetkrat več na prebivalca kot po prvotnem. »Ni treba posebej poudarjati, da bo šibko gospodarstvo težje uporabilo povratna sredstva,« opozarja Božidar Pučnik, direktor Mariborske razvojne agencije (MRA).

Zasavje bo samo letos in leta 2017 prikrajšano za več kot 1,1 milijona evrov. Za 900.000 evrov manj bo nepovratnih finančnih spodbud za nova podjetja oziroma zagon podjetij: letos se sredstva z 800.000 zmanjšujejo na 200.000 evrov, leta 2017 pa s 600.000 na 300.000 evrov. Na voljo je 3,5 milijona evrov povratnih sredstev, ki jih prej ni bilo. »A to, žal, ni semenski kapital,« pravi Staša Baloh Plahutnik iz zasavskega centra za razvoj. Vlada je Trbovljam in Hrastniku za leto 2017 odobrila eno skupino v programu za brezposelne Podjetno v svet podjetništva (PVSP), medtem ko v obdobju 2018–2020 teh sredstev v proračunu še ni; zagotovljena so le za eno, radeško skupino. Za Trbovlje in Hrastnik to samo v letu 2017 pomeni 240.000 evrov manj in več deset brezposelnih v PVSP manj.

Na Razvojnem centru Novo mesto pravijo, da v Pokolpju ne pričakujejo, da katerega od instrumentov ne bi mogli izvesti. Če držijo neuradne informacije iz Zasavja, to ni presenečenje. Okrog 300.000 evrov, ki so brez pojasnil izginili iz zasavskega programa, je menda končalo prav v Pokolpju. Upoštevajoč, da je bilo v letu 2011 v Pokolpju skoraj 3700 brezposelnih in da se je brezposelnost povečevala vse do leta 2013 (4374 brezposelnih), upadanje, ki je sledilo, direktor novomeške agencije Franci Bratkovič pripisuje tudi ukrepom programa. A po petih letih od njegovega sprejetja je imelo lani sedem občin Pokolpja še vedno 4288 ljudi brez dela.

Maribor izgubil 43 odstotkov pomoči

Ker je stopnja brezposelnosti v Mariboru z okolico v drugi polovici leta 2015 povprečno upadla pod kritičnih 17 odstotkov, ne izpolnjujejo več pogojev za območja z visoko stopnjo brezposelnosti. Zato po letu 2018 devet občin po sklepu vlade ne bo več prejemalo spodbud za odpravo razvojnih zaostankov. »Gre za obmejno območje z Avstrijo, kamor dnevno migrira veliko zaposlenih. Uradnih evidenc ni, govorimo pa o več tisočih. Če se bodo gospodarske razmere v Avstriji zaostrile, se lahko zelo hitro zvišuje tudi stopnja brezposelnosti na našem območju,« opozarja Pučnik.

                                              Spodbude za problemska območja, Infografika: Delo



V Mariboru je predvsem gospodarstvo od statusa problemskega območja pričakovalo več. Primerjava mariborskih ukrepov z drugima problemskima območjema kaže, da za Štajerce ni bilo predvidenih nobenih spodbud v gospodarsko ali drugo infrastrukturo. Nerazumljiva so tudi odstopanja v vrednostih instrumentov iz programov spodbujanja konkurenčnosti. Preračunano na število prebivalcev so v Mariboru že v prejšnji različici ukrepov dobili več kot dvakrat manj od Pokolpja in 1,6-krat manj od Zasavja. Z zadnjim vladnim sklepom se je položaj še slabšal. Pučnik pravi: »Na drugih problemskih območjih se višina nepovratnih sredstev ni spremenila oziroma so bila dodana povratna sredstva, Mariboru pa vlada nepovratne pomoči zmanjšuje za kar 83 evrov na prebivalca.« To pomeni, da jih bo za 43 odstotkov manj.

Zaradi zadnje vladne odločitve ne negoduje le Maribor, ampak tudi Zasavje – ne glede na to, da mu je vlada status problemskega območja podaljšala s konca leta 2018 do konca leta 2020. »Za nekatere ukrepe bo manj denarja prav v letih 2016 in 2017, ko bi bili najnujnejši. Ravno tako se večji del nepovratnih sredstev preusmerja v povratna,« opozarja Plahutnikova.

Z merili za dodeljevanje sredstev na problemskih območjih je v resnici le malo zadovoljnih. Zaradi premajhnih prilagajanj razpisnih meril posameznim problemskim območjem je v Zasavju spet vse bolj živa pobuda o posebnem razvojnem zakonu, katerega instrumenti bodo prilagojeni problemom, sredstva pa rezervirana za območje ene regije. Na skupnih razpisih, kakršen je bil za primer ukrep subvencij za zagon podjetij, je Zasavje do zdaj večinoma pogorelo.