Vlada nadzora poslancev nad njenim delom ne jemlje resno

Poslanci bodo v ponedeljek prvič v tem mandatu vladi ustno postavljali poslanska vprašanja. A na tej seji državnega zbora bo manjkalo kar sedem ministrov.
Objavljeno
17. november 2018 06.00
Posodobljeno
17. november 2018 06.00
Vladno koaliciji LMŠ, SMC, SD, ZAB, DeSUS (na fotografiji Karl Erjavec, Miro Cerar, Marjan Šarec, Dejan Židan, Alenka Bratušek) podpira nadkoalicijska Levica, ocenjujejo nekateri aktualni položaj v državnem zboru. Foto Jože Suhadolnik
Dejstvo, da na seji ne bo tako rekoč polovice ministrskega kabineta, že razburja. Pravica poslancev postavljati vprašanja je namreč pomemben način izvajanja nadzora nad delom vlade in posamičnih ministrov in s tem odgovornosti vlade do parlamenta. Ker institut poslanskega vprašanja spada v nadzorno funkcijo parlamenta nad vlado, je pri tem institutu poudarjen tudi pomen parlamentarne opozicije. Z manjšinsko vlado Marjana Šarca se je ob statusu Levice zapletlo tudi pri tem.

"Nedopustno je in smo res zelo ogorčeni, da bo na tej seji toliko ministrov manjkalo. S tem kaže vlada svoj odnos do državnega zbora na splošno, še posebno pa svoj zaničevalni odnos do opozicije. Poslanska vprašanja so, kot je znano, prvenstveno sredstvo opozicije,« Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi. 


Doslej je veljalo, da je pravica do treh poslanskih vprašanj vladi pripadala opoziciji, eno vprašanje pa je lahko postavil predstavnik koalicije in s tem pravzaprav omogočil vladi nekaj minut samohvale. Ob dejstvu, da je Slovenija po tokratnih volitvah dobila manjšinsko vlado, ki jo podpira Levica, se je postavilo vprašanje, kakšen je pravzaprav njen status. Koalicijski ali opozicijski? Ko je začasno državni zbor vodil Matej Tonin, je napovedal, da bo imela Levica status koalicijske stranke, ki so se ga poslanci njene stranke na moč otepali. Z zamenjavo vodstva državnega zbora se je mnenje o statusu Levice spremenilo.
 

Nova formula za poslanska vprašanja


Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je zapisala, da poslanske skupine Levice ni mogoče šteti za opozicijsko poslansko skupino. Ker niti formalno ni del vladajoče koalicije, je ni mogoče povsem nesporno uvrstiti niti med vladajoče koalicijske poslanske skupine. Levica je po mnenju ustavnega pravnika Cirila Ribičiča pravno gledano svojevrsten primer, »sui generis«. V tej pravno neurejeni praznini so v parlamentu zdaj poiskali formulo, s katero poskušajo urediti institut poslanskih vprašanj in v ponedeljek se jih bo po novem prvič postavljalo po formuli 3 + 1 + 1, ki prinaša prav poseben status poslanske skupine Levice.

»Politična praksa in tudi teorija se razvijata. Del tega so tudi manjšinske vlade, ki so v Evropi vse pogostejši pojav. Njihov obstoj omogoča ali sistem vzdržanja pri glasovanju posameznih opozicijskih strank, gre za tako imenovani negativni parlamentarizem, ki pa v Sloveniji zaradi sistema veta ni mogoč, ali pa sistem pogodbenega parlamentarizma, ko ima manjšinska koalicija dogovor z eno ali več opozicijskih strank, gre za tako imenovano pogodbeno opozicijo, ki je lahko ustni ali pisni. V to smer se bo politični sistem razvijal očitno tudi v Sloveniji,« komentira razmere predsednik državnega zbora Dejan Židan. Nova politična praksa zahteva spremembe poslovnika, za katere pa je potrebnih 60 poslanskih glasov podpore.

image
Dejan Židan, predsednik državnega zbora, je od vlade dobil obvestilo, da v ponedeljek v parlamentu ne bo takorekoč pol ministrskega kabineta Foto Uroš Hočevar


Poslanci bodo prvič ustno postavljali poslanska vprašanja vladi v tem mandatu.
Na seji bo manjkalo kar sedem ministrov.
Vlada s tem kaže zaničevalen odnos do parlamenta na splošno.

 

Ministri v Bruslju, na Dunaju in Kitajskem


A v ponedeljek, ko bodo poslanci tega mandata prvič ustno postavljali poslanska vprašanja vladi oziroma posamičnim ministrom, na seji ne bo kar sedem ministrov. Šest se jih je opravičilo zaradi drugih obveznosti, minister Marko Bandelli, ki je spisal odstopno izjavo, s katero se bodo v ponedeljek uradno seznanili poslanci, pa je na dopustu, so povedali v generalnem sekretariatu vlade.

image
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat (v sredini) ocenjuje, da vlada kaže zaničevalen odnos do parlamenta. Foto Žiga Intihar


»Da bo v ponedeljek seja državnega zbora, se ve že zelo dolgo, saj je bil načrt dela državnega zbora do konca leta sprejet že pred časom. Ker bo vlada prvič ustno odgovarjala na vprašanja poslank in poslancev, je nedopustno in smo res zelo ogorčeni, da bo na seji toliko ministrov manjkalo. S tem kaže vlada svoj odnos do državnega zbora na splošno, še posebno pa svoj zaničevalni odnos do opozicije. Poslanska vprašanja so, kot je znano, prvenstveno sredstvo opozicije,« pravi Jožef Horvat vodja poslanske skupine NSi, sicer pa ob prvaku SDS Janezu Janši tudi poslanec z enim najdaljših stažev v parlamentu.

Na ponedeljkovi seji bodo odsotni Miro Cerar (minister za zunanje zadeve), Aleksandra Pivec (kmetijska ministrica), Karl Erjavec (minister za obrambo), Andrej Bertoncelj (minister za finance), ki bodo odpotovali v Bruselj. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se bo na Dunaju udeležil ekonomskega foruma, minister za okolje in prostor Jure Leben pa bo na Kitajskem na kongresu prisluhnil referatom o učinkovitem upravljanju prostorskih informacij.

Danes koalicijski vrh
Predsedniki strank, vodje poslanskih skupin in generalni sekretarji bodo danes na koalicijskem vrhu govorili o pogajanjih s sindikati javnega sektorja, rebalansu proračuna za prihodnje leto in noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019, o kateri bo vlada predvidoma odločala v četrtek, nato pa popravljene proračunske dokumente čim prej poslala v Bruselj. Koalicija se mora uskladiti glede prioritet in uresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma, to pa predvideti v rebalansu proračuna za prihodnje leto. Vanj mora, kot je znano, vračunati odhodke zaradi nekaterih že sprejetih zakonskih odločitev, med drugim ohranitev sedanjega zneska denarne socialne pomoči tudi v prihodnjem letu. Z občinami se je vlada uskladila o zvišanju povprečnine v prihodnjem letu. Nejasno pa je še vprašanje višine zneska za izboljšanje položaja javnih uslužbencev, od česar je precej odvisno uresničevanje napovedanih prioritet te vlade.