Tiskane izdaje
Ljubljana – Vlada se je danes opredelila tudi do predloga spremembe zakona o trgovini, ki ga je v zakonodajni postopek vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš. Ministrski zbor meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa ne deli njenega prepričanja.
Vlado so zmotile predvsem preširoko določene izjeme, upoštevaje dejstvo, da je temeljni namen novele pravzaprav čim bolj omejiti, praktično ukiniti, nedeljsko in praznično obratovanje trgovin. Kot ocenjuje vlada, je »predlog zakona nomotehnično neprimeren ter podnormiran glede določitve kriterijev in meril za dopustnost izjem, na podlagi katerih bi vlada izdala podzakonski predpis«. Preširok nabor izjem bi izničil osnovni cilj zakona.
Mnenje ministra za gospodarstvo je tokrat v opreki z vladnim, kljub temu pa je poudaril, da bo odločitev vlade spoštoval. Kot je povedal v izjavi za javnost, je prepričan, da bi v postopku lahko Čušev predlog ustrezno dopolnili. Takega mnenja je bil že prej, preden so sindikati in delodajalci sprejeli dogovor o preureditvi delovnega in s tem obratovalnega časa v trgovini.
Počivalšek bi predlog spremenil prav v delu, ki moti vlado, namreč ureditev obratovanja trgovin v mestnih jedrih in turističnih središčih, pa urnik poslovanja bencinskih servisov (po avstrijskem vzoru bi bili ob nedeljah odprti le glavni, npr. na avtocestnem križu), pa tudi obratovanje dežurnih trgovin, ki bi zagotavljale nujne življenjske potrebščine.
Načeloma pa na ministrstvu po Počivalškovih besedah podpirajo dogovor predstavnikov trgovskih delodajalcev in sindikatov; ti so z aneksom h kolektivni pogodbi uredili delovni čas zaposlenih in prek tega določili omejitve njihovega dela ob nedeljah in praznikih, obenem pa so zvišali plačilo nedeljskih ur. Partnerji so uveljavitev sporazuma pogojevali s tem, da država na to področje ne poseže s kakršnim koli predpisom.
Počivalšek meni, da je sporazum preozek, da rešuje le vprašanje odprtja nekaterih trgovin in plačila za delo in »da je napisan bolj v korist enih kot drugih«. Po njegovem pa bi moral upoštevati tudi potrošnike, dobavitelje in javni interes.
