Tiskane izdaje
Črnomelj – Zahtevi prebivalcev krajevnih skupnosti Talčji Vrh in Petrova vas, da je treba prihodnji 2 x 110-kilovoltni (kV) daljnovod na štirikilometrski trasi od razdelilne transformatorske postaje (RTP) Kočevje do RTP Črnomelj vkopati v zemljo, vlada ni prisluhnila. Argument: ekonomski razlogi izrazito kažejo v korist zračnega daljnovoda.
Poleg tega je vlada izpostavila tehnične slabosti prehodov daljnovoda iz nadzemnega v podzemni vod in kot najustreznejšo potrdila severno varianto A poteka daljnovoda, s čimer je razburila prebivalce v obeh krajevnih skupnostih. Vkop žic v zemljo po mnenju vladnih predstavnikov ni potreben, ker potekajo več kot 110 metrov stran od stanovanjskih objektov in ne povzročajo čezmernega sevanja.
Predsednik društva Proteus Bela krajina Niko Šuštarič je povedal, da so na vlado že naslovili protestno pismo, s katerim zahtevajo upoštevanje pravilnika o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN), ki pri vseh trasah predvideva analizo variant z oceno investicijskih stroškov. Ta v tem primeru ni bila opravljena, ljudje pa so dodatno ogorčeni, ker je v študiji variant navedeno, da je severna A-trasa predlog tam živečih krajanov, kar ne drži, saj prebivalcev o tem nihče ni ničesar vprašal. Sodelovali niso niti pri javni razpravi, kar je v nasprotju z aarhuško konvencijo, opozarja Šuštarič.
Zaradi zavajajoče navedbe je favorizirana varianta A, severna pa je ocenjena za najprimernejšo, čeprav je najdaljša in ekonomsko najdražja, saj je pripravljavec napačno predvidel, da bo družbeno sprejemljiva, je povedal Šuštarič. Civilna iniciativa, vodstvi obeh KS ter društvo Proteus od vlade zdaj pričakujejo, da jim bo v 30 dneh odgovorila na protestno pismo, sicer bodo zadevo predstavili evropski komisiji. Podzemni vod bi naložbo podražil za približno 1,7 milijona evrov.
MOP: Možni le manjši popravki
Črnomaljska občina je pred kratkim od vlade zahtevala, naj znova prouči najustreznejšo varianto za daljnovod in izdela predlog poteka posameznega odseka daljnovoda kot podzemnega voda od gozdnega roba do razdelilne transformatorske postaje Svibnik pri Črnomlju. Županja Mojca Čemas Stjepanovič je za Delo povedala, bodo problematiko obravnavali na seji sveta konec meseca skupaj s predstavniki okoljskega ministrstva (MOP) in ministrstva za infrastrukturo.
Na okoljskem ministrstvu so za Delo povedali, da so v pripravi strokovne podlage za izbrano varianto A, osnutek DPN in poročila o vplivih na okolje. DPN bo predvidoma sprejet sredi leta 2018, nato pa bo investitor (Elektro Ljubljana) začel pridobivati zemljišča in pripravljati dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naložba bo stala 15,2 milijona evrov. Osnutek DPN bo javno razgrnjen sredi leta 2017, ko bodo krajani imeli možnost podaje pripomb in predlogov na podrobno načrtovano traso, na podlagi katerih bodo rešitve lahko še optimizirane, a le znotraj koridorja potrjene variante, je povedala Barbara Šubic z MOP.
