Vlada prečistila zaposlovalno politiko

Ljubljana – Kljub rasti registrirane brezposelnosti v juliju in napovedanim novim odpuščanjem je po najnovejšem rebalansu v proračunu za dve milijardi tolarjev manj denarja, namenjenega za ukrepe aktivne politike zaposlovanja (APZ). Na ministrstvu so povedali, da bodo zaposlovanje spodbujali še z drugimi finančnimi viri: donacijami EU in izjemami pri plačilih prispevkov in davkov. Po njihovem denarja za zaposlitvene spodbude v resnici ni manj, ampak celo več kot lani.

Vlada je prečiščeni program ukrepov APZ sprejela pred dnevi na eni izmed dopisnih sej, ministrstvo za delo pa ga še ni objavilo na svoji spletni strani. Kljub temu smo izvedeli, da je najpomembnejša sprememba v znesku denarja, ki ga bo vlada letos namenila zavodu za zaposlovanje in drugim institucijam za spodbujanje zaposlovanja. Ta je s prvotnih 20,9 milijarde tolarjev padel na 19,1 milijarde tolarjev, zato se bo, sodeč po programu, zmanjšalo tudi število ljudi, vključenih v nekatere ukrepe, kar pa na ministrstvu zanikajo.

Manj je več

Tako se bo na primer v programe usposabljanja in izobraževanja namesto predvidenih 33.800 brezposelnih in delavcev, ki so pred izgubo zaposlitve, vključilo le 32.000 delavcev. In to kljub temu, da je prav zadnja skupina, če gre verjeti popravljenemu programu, ena izmed najpomembnejših ciljnih v letošnji APZ. Skoraj polovico manj bo po naših podatkih tudi spodbud za zaposlovanje brezposelnih, med drugim tudi tistih, ki so starejši od 50 let in teže zaposljivi. Vlada bo po novem letos z javnimi deli in subvencioniranjem zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu neposredno ustvarila le še 5600 delovnih mest, dvesto manj kot po prvotnem načrtu, čeprav bo po naših podatkih za ta ukrep APZ namenila tristo milijonov več.

Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da je proračunski denar za APZ le del finančnih virov za spodbujanje zaposlovanja. "Letos in prihodnje leto se z 1,75 milijarde tolarjev iz predpristopne pomoči Phare izvaja računalniško opismenjevanje za 8000 brezposelnih. Tega pa ne zajema APZ, marveč donacije EU kot posebna proračunska postavka," je odgovoril Erik Kos, v. d. prvega človeka direktorata za trg dela in zaposlovanja. Kos je dodal, da bo prav zaradi omenjenega računalniškega opismenjevanja v resnici v na videz okleščene programe usposabljanja in izobraževanja vključenih celo več oseb.

"V rebalans proračuna prav tako nismo vključili oprostitve delodajalčevega plačila prispevkov iz osebnega dohodka ob zaposlitvi brezposelne osebe, starejše od 55 let. Prav tako ne oprostitve plačila davka na izplačane plače ter povračilo prispevkov delodajalca ob zaposlitvi brezposelne osebe z dokončano visoko stopnjo izobrazbe," je pojasnil Kos in opozoril, da bo tudi uspešnost ukrepa, ki omogoča subvencije v višini 12 minimalnih plač za zaposlitev brezposelne osebe, videti šele na koncu proračunskega leta. "Za izvajanje politike zaposlovanja ni na razpolago manj sredstev," je dejal.

Kdo bo glavni?

Ministrstvo za delo je letos v APZ vpeljalo štiri nove programe, med drugim tudi usposabljanje za invalide in pomoč dolgotrajno brezposelnim ženskam. Vlada bo po novem zahtevala od delodajalcev tudi bančno garancijo že za deset in ne šele za trideset milijonov pomoči iz programa APZ, s čimer naj bi uspešneje nadzorovala tovrstno porabo javnih sredstev. Kar za tretjino je povečala tudi število vključenih brezposelnih v programe informiranja in poklicnega svetovanja. "To smo storili zaradi pričakovane strukture brezposelnih oseb, ki bi jih radi čim prej spodbudili k ponovni zaposlitvi," je pojasnil Erik Kos.

Prečiščeni program APZ pa vsaj na videz močno zmanjšuje neposredni vpliv ministrstva za delo na izvajanje zaposlitvenih ukrepov, saj po novem resor, ki ga vodi Janez Drobnič, neposredno upravlja le še manj kot 12 milijard za APZ. Preostalih sedem milijard namreč prispeva v zaposlovalno blagajno evropski socialni sklad (ESS), program EQUAL in lastna, četrtinska udeležba pri izbranih programih. Ker od oktobra posredniško telo za denar ESS ne bo več ministrstvo za delo, ampak vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki jo vodi Ivan Žagar, je logično vprašanje: Bo Janez Drobnič manj krojil politiko trga dela kot njegov predhodnik Vlado Dimovski in se bo ta preselila bolj na regionalno raven? Na ministrstvu to odločno zanikajo: "Evropski denar je namenjen za dejavnosti, ki po našem mnenju najučinkoviteje pomagajo povečevati zaposlenost. Na politike, programe in ukrepe, za katere se namenja evropski denar, pa aktivno vplivamo."

Kljub temu da v vladni regionalni službi trdijo enako, pa je eden poznavalcev, ki je hotel ostati neimenovan, skeptičen. Po njegovem bi lahko bil razlog prenosa funkcije posredniškega telesa z ministrstva na vladno službo morebiten ostanek denarja iz lastne udeležbe, ki bi se lahko laže vrnil v proračun in "poniknil" v drugih postavkah. Še posebno, ker je finančni minister Andrej Bajuk pri načrtovanju proračuna za leto 2006 povedal, da bodo zaradi padanja brezposelnosti, ki je sicer julija spet zrasla, še za dobro milijardo zmanjšali količino denarja za spodbujanje zaposlenosti.