Tiskane izdaje
Vlada je predlog ČZS uvrstila med prioritete Republike Slovenije v OZN in sicer kot eno izmed izhodišč za 70. zasedanje Generalne skupščine OZN, ki bo razpravljala o prehranski varnosti. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je obenem vlada naložila, da ustanovi projektna skupina, ki bo usklajevala aktivnosti v zvezi s pobudo.
Čebele so izjemno pomembne za kmetijsko pridelavo in okolje, obenem pa so dejavniki tveganja njihovega zdravja in posledično kakovosti medu veliki. Namen pobude iz Slovenije je, da bi svetovno javnost vsako leto opozorili na pomembnost ohranjanja čebel in na odvisnost ljudi od čebel in drugih opraševalcev.
Po podatkih zveze in pristojnega ministrstva je slovensko čebelarstvo kot tradicionalna kmetijska dejavnost tudi vse bolj pomemben gospodarski dejavnik. V Sloveniji je registriranih 12.545 čebelnjakov in 146.755 čebeljih družin, za katere skrbi 9.885 registriranih čebelarjev. V ČZS so vključena 203 čebelarska društva in v nacionalno zvezo je povezanih 16 regijskih čebelarskih zvez. S štirimi čebelarji na tisoč prebivalcev se Slovenija uvršča v vrh »čebelarskih« narodov.
Znano je, da v Sloveniji vsako leto v okviru Dneva slovenske hrane čebelarji v šolah in vrtcih predstavljajo svoje aktivnosti v okviru medenega zajtrka ter tako osveščajo najmlajše o pomenu čebel in čebeljih pridelkih. Tovrstno dobro prakso je Slovenija prejšnji mesec predstavila v Bruslju in predlagala uvedbo Evropskega medenega zajtrka. S to in drugimi aktivnostmi ter skrbjo ministrstva in čebelarske zveze za čebele in čebelarstvo se je Slovenija v zadnjih profilirala kot država, ki najbolj sistematično in strokovno skrbi za ohranjanje čebel in s tem kmetijske proizvodnje. Pobuda ČZS in odločitev vlade, da v OZN vloži predlog za razglasitev svetovnega dneva čebel, je tako le nadgradnja dosedanjih aktivnosti.
