Vlada razrešila prvega moža slovenskih zaporov, ta odgovarja: Ni dobro, da odhajam na tak način
Zadnjih pet let je vodil upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. V zadnjem obdobju je bil deležen številnih očitkov in pozivov k odstopu.
Odpri galerijo
Direktorja Jožeta Podržaja je v zadnjih tednih veliko ljudi pozvalo k odstopu. Sam ne bo šel, jim je odgovarjal. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Vlada je danes na svoji seji razrešila generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja, je v izjavi novinarjem v državnem zboru potrdila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Ocenila je, da bi v težkem ozračju, ki je nastalo, ko je bilo izrečeno veliko, po njenem mnenju tudi neprimernih ocen, z njim težko sodelovala. Prepričana je, da ni v celoti odgovoren za vse težave slovenskega zaporskega sistema.
Zapisal je še, da je ne glede na vse dogodke smer delovanja uprave prava. Aktualni dogodki so poleg številnih nepotrebnih zapletov prinesli tudi marsikaj dobrega, denimo, odločitve o dodatnih kadrovskih kvotah, pripravo petletnih finančnih potreb vseh zavodov in redno obravnavo zaporske problematike v državnem zboru. To je označil kot velike premike, ki bodo najverjetneje izboljšale tudi položaj in ugled zaposlenih v zaporih.
Kot vršilec dolžnosti ga bo nadomestil direktor zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Bojan Majcen, s katerim se bo ministrica sestala čimprej. Z delom, ki ga bo opravljal največ pol leta, bo pričel v petek. V zaporu na Dobu je zaposlen od leta 2000, njegovo vodenje je prevzel 14 let kasneje.
Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je razrešitev Podržaja pričakoval, vendar pa ima ob tem »mešane občutke«. Glede na zgodovino odnosov s Podržajem si vendarle ni mislil, da bo prišlo do takšnega epiloga. Novega začasnega šefa zaporov Bojana Majcna je označil za spodobnega strokovnjaka.
Verk je poudaril, da je v zadnjem obdobju ugotovil, da Podržaj išče zunanje krivce za stanje v zaporih oz. da premalo poudarka daje kadrovski, materialni in izobrazbeni oslabelosti sistema. »Kriv sem bil za vse probleme v slovenskem zaporskem sistemu, obdolžen sem bil povzročanja zdrah,« je pripomnil Verk. Priznal je, da so zadnje dogodke v sindikatu uporabili tudi »kot neko metodo sindikalnega boja«, s katero so skušali pravosodni oblasti in upravi za izvrševanje kazenskih sankcij dopovedati, da je treba nekaj storiti. Prav tako pa so pokazali na odgovorne za takšno stanje, tako s stališča varnostnih navodil kot slabe skrbi za kadre, je povedal.
Podržaj je bil v vrhu kazenskega sistema več kot dve desetletji. Po izobrazbi je psiholog, po diplomi se je leta 1984 zaposlil v tedanjem Kazensko-poboljševalnem domu Dob pri Mirni.
Leta 1997 je postal direktor zavoda na Dobu, ta največji zapor v državi, v katerem sta zaprti kar dve petini slovenske zaporniške populacije in v katerem so nastanjeni storilci najhujših kaznivih dejanj z najdaljšimi dosojenimi kaznimi, je neprekinjeno vodil 17 let. Do 2014, ko je postal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Podržaj se je na razrešitev odzval z javnim pismom:
»V preteklih tednih je bilo veliko črnila prelitega o slovenskih zaporih. Pobeg iz koprskega zapora, napad na pravosodnega policista na Dobu, vse podkrepljeno z javnimi nastopi in s številnimi anonimnimi pismi, ki so kot glavnega krivca za »katastrofalne razmere v zaporih« označile generalnega direktorja.
Ves mandat sem poudarjal, da je zaporski sistem neupravičeno že leta odrinjen na obrobje in da politični odločevalci v preteklosti po večini niso imeli posluha za izboljšanje razmer. Kadrovska in prostorska stiska v zaporih je žal že ponarodela fraza, ki pride v ospredje takrat, ko se zgodijo izredni dogodki in medijske luči za nekaj dni posvetijo za rešetke. Tokrat so svetile dlje časa in predolgo, tudi zaradi odsotnosti jasnega in odločnega sporočila vsem deležnikom o vlogi vodstva in sindikata v sistemu.
Moja razrešitev je slabo sporočilo, pri čemer sem sam še najmanj pomemben. Ne potrebujem nazivov in funkcij. V svojih 35 letih dela v zaporskem sistemu imam kaj pokazati, zato odhajam pokončno in ponosen na narejeno. Ni pa dobro, da odhajam na tak način in zato, »ker je potrebno zadeve umiriti«. S pravočasnim in pravilnim pristopom vseh deležnikov bi se lahko in morale tudi krizne situacije v sistemu rešiti učinkovito in z dobro popotnico za naprej. Za to pa bi moral obstajati skupni interes.«
»V preteklih tednih je bilo veliko črnila prelitega o slovenskih zaporih. Pobeg iz koprskega zapora, napad na pravosodnega policista na Dobu, vse podkrepljeno z javnimi nastopi in s številnimi anonimnimi pismi, ki so kot glavnega krivca za »katastrofalne razmere v zaporih« označile generalnega direktorja.
Ves mandat sem poudarjal, da je zaporski sistem neupravičeno že leta odrinjen na obrobje in da politični odločevalci v preteklosti po večini niso imeli posluha za izboljšanje razmer. Kadrovska in prostorska stiska v zaporih je žal že ponarodela fraza, ki pride v ospredje takrat, ko se zgodijo izredni dogodki in medijske luči za nekaj dni posvetijo za rešetke. Tokrat so svetile dlje časa in predolgo, tudi zaradi odsotnosti jasnega in odločnega sporočila vsem deležnikom o vlogi vodstva in sindikata v sistemu.
Moja razrešitev je slabo sporočilo, pri čemer sem sam še najmanj pomemben. Ne potrebujem nazivov in funkcij. V svojih 35 letih dela v zaporskem sistemu imam kaj pokazati, zato odhajam pokončno in ponosen na narejeno. Ni pa dobro, da odhajam na tak način in zato, »ker je potrebno zadeve umiriti«. S pravočasnim in pravilnim pristopom vseh deležnikov bi se lahko in morale tudi krizne situacije v sistemu rešiti učinkovito in z dobro popotnico za naprej. Za to pa bi moral obstajati skupni interes.«
Zapisal je še, da je ne glede na vse dogodke smer delovanja uprave prava. Aktualni dogodki so poleg številnih nepotrebnih zapletov prinesli tudi marsikaj dobrega, denimo, odločitve o dodatnih kadrovskih kvotah, pripravo petletnih finančnih potreb vseh zavodov in redno obravnavo zaporske problematike v državnem zboru. To je označil kot velike premike, ki bodo najverjetneje izboljšale tudi položaj in ugled zaposlenih v zaporih.
Kot vršilec dolžnosti ga bo nadomestil direktor zavoda za prestajanje kazni zapora Dob Bojan Majcen, s katerim se bo ministrica sestala čimprej. Z delom, ki ga bo opravljal največ pol leta, bo pričel v petek. V zaporu na Dobu je zaposlen od leta 2000, njegovo vodenje je prevzel 14 let kasneje.
Verk pričakoval razrešitev Podržaja
Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je razrešitev Podržaja pričakoval, vendar pa ima ob tem »mešane občutke«. Glede na zgodovino odnosov s Podržajem si vendarle ni mislil, da bo prišlo do takšnega epiloga. Novega začasnega šefa zaporov Bojana Majcna je označil za spodobnega strokovnjaka.
Verk je poudaril, da je v zadnjem obdobju ugotovil, da Podržaj išče zunanje krivce za stanje v zaporih oz. da premalo poudarka daje kadrovski, materialni in izobrazbeni oslabelosti sistema. »Kriv sem bil za vse probleme v slovenskem zaporskem sistemu, obdolžen sem bil povzročanja zdrah,« je pripomnil Verk. Priznal je, da so zadnje dogodke v sindikatu uporabili tudi »kot neko metodo sindikalnega boja«, s katero so skušali pravosodni oblasti in upravi za izvrševanje kazenskih sankcij dopovedati, da je treba nekaj storiti. Prav tako pa so pokazali na odgovorne za takšno stanje, tako s stališča varnostnih navodil kot slabe skrbi za kadre, je povedal.
Bogata kariera
Podržaj je bil v vrhu kazenskega sistema več kot dve desetletji. Po izobrazbi je psiholog, po diplomi se je leta 1984 zaposlil v tedanjem Kazensko-poboljševalnem domu Dob pri Mirni.
Leta 1997 je postal direktor zavoda na Dobu, ta največji zapor v državi, v katerem sta zaprti kar dve petini slovenske zaporniške populacije in v katerem so nastanjeni storilci najhujših kaznivih dejanj z najdaljšimi dosojenimi kaznimi, je neprekinjeno vodil 17 let. Do 2014, ko je postal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
