
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Premier Robert Golob je socialnim partnerjem posredoval zahtevana pojasnila glede uvedbe obvezne božičnice, zato je kolegij Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) danes to točko uvrstil na redno sejo 10. oktobra. Socialni partnerji bodo tedaj obravnavali tudi proračunske dokumente in vladna izhodišča za zvišanje praga za normirance.
Kot je po kolegiju ESS povedal predsedujoči Mitja Gorenšček, sicer izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je iz vladnih pojasnil razvidno, da se je vendarle pripravljena pogajati o predlogu božičnice oziroma da obstaja manevrski prostor za spremembe izhodišč. Pojasnila je sicer zahteval, potem ko je Golob v ponedeljek v državnem zboru dejal, da bo predlog obvezne božičnice prišel parlament oziroma da božičnica bo in bo obvezna za vse.
»Si predsednik vlade tako predstavlja socialni dialog v Sloveniji? Če socialni partnerji na strani delodajalcev ne bomo pravočasno prejeli pojasnil in ne bosta zagotovljena demokratična razprava in odločanje na ESS, te točke ne bomo uvrstili na dnevni red seje ESS,« se je tedaj odzval Gorenšček in dodal, da nima smisla razpravljati o nečem, kar je že določeno.
Kolegij ESS je danes zasedal, ker je nameraval za sredo sklicati izredno sejo ESS na temo proračunskih dokumentov. A socialni partnerji potrebnega gradiva za to še niso prejeli, zato te seje ne bo. Za preučitev dokumentov po Gorenščkovih besedah potrebujejo vsaj pet dni. So se pa dogovorili, da bodo proračunske dokumente ter vladna izhodišča za uvedbo obvezne božičnice in zvišanje praga za normirance obravnavali na redni seji ESS, ki bo v petek, 10. oktobra. Pri določitvi dnevnega reda so bili soglasni, ozračje pa se je umirilo, je povedal predsedujoči ESS.
Golob je namreč z napovedjo obvezne božičnice v zadnjih dneh poskrbel za veliko razburjenje med delodajalci, v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zagrozili celo z izstopom iz ESS in državljansko nepokorščino.
Božičnica bi bila, tako je minuli teden dejal finančni minister Klemen Boštjančič, neobdavčena in neoprispevčena, do nje pa bi bili upravičeni vsi, tako zaposleni v zasebnem kot javnem sektorju, in sicer v višini polovice minimalne plače. Izplačana naj bi bila še letos. Iz vladnih izhodišč izhaja, da bi bila lahko določena tudi v višini četrtine minimalne plače.
Prag za vstop v sistem samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki bi se medtem zvišal s 30.000 na 50.000 evrov za popoldanske oziroma s 60.000 na 120.000 evrov za polne normirance. Za prvih 60.000 evrov bi veljala štiriodstotna dohodnina, za preostanek pa 20-odstotna, tako da bi bila efektivna obdavčitev 12-odstotna, je minuli teden pojasnil minister. Nekoliko spremenjen bi bil tudi izstop iz sistema. Po novem bi bil s tem povezan davek za tiste, ki bi imeli povprečne prihodke v dveh letih nad 120.000 evri, 35-odstoten.
Komentarji