Šabeder upa, da bodo vsaj nekoliko pomirili družinske zdravnike
Meja za odklanjanje novih bolnikov postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih.
Odpri galerijo
Aleš Šabeder poudarja, da določitev novega normativa ne pomeni, da bi zdravniki odklanjali že opredeljene bolnike. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Vlada je obravnavala aneks številka ena k splošnemu dogovoru, ki na novo določa zgornjo mejo obremenitve, pri kateri bi zdravniki lahko odklanjali nove bolnike. Meja za odklanjanje novih bolnikov je tako zdaj postavljena pri 1895 glavarinskih količnikih.
Končne vsebine aneksa še nimamo, zato je ne moremo komentirati, je povedala Nataša Čarman Korenjak, vodja kranjske območne enote ZZZS. Dodala je, da bo pri aneksu bistvena obrazložitev vsebine oziroma to, da si jo bodo vsi enako razlagali. Šele po tem bo po besedah Čarman Korenjakove postalo jasno, kaj od navedenega bo realno v tem trenutku izpeljati in ali bo z vidika resursov kaj drugače, kot je bilo pred mesecem dni.
Tudi predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek - Travnik glede aneksa še ni mogla izoblikovati mnenja, saj njegove obrazložitve še ne pozna. Izrazila pa je, da ni optimistična, saj ni dokončno izoblikovanega predloga, pač pa se bodo zadeve nadaljevale z aneksom 2. Ta bo urejal financiranje, pogovori v zvezi z njegovim sprejetjem pa se bodo nadaljevali prihodnji teden. Po zagotovilih ministra za zdravje Aleša Šabedra bi bil drug aneks lahko sprejet konec julija.
Igor Muževič, predsednik Sindikata Praktikum, je dejal, da če je sprejet aneks v tej vsebini, kot je bil predstavljen, so v ZD Celje jasno povedali, da ne bodo dali odpovedi s prvim junijem. »V ZD Kranj pa so dali še druge pogoje, in sicer financiranje, ki bo sledilo v aneksu 2. Zadnji bo imel osnovne predloge od vseh deležnikov, tudi ministrstva za zdravje do 22. maja. V šestih dneh bo torej jasno, če ministrstvo misli resno. Če bo sledilo temu, kar govori v javnosti, sem prepričan, da bodo v Kranju preklicali odpovedi,« je pojasnil Muževič.
Ker se torej sprejetje aneksa 2 utegne zavleči do julija, so menda kranjski zdravniki že izrazili interes za podaljšanje odpovednega roka. S tem bi seveda moral soglašati njihov delodajalec. Muževič je pri tem izrazil prepričanje, da se bo odpovedni rok podaljšal, saj so v preteklosti že večkrat poudarili, da so bile obljube zdravnikom večkrat prelomljene. »Vlada mora izpolniti obljube. Ko bodo dokončno izpolnjene, potem bodo odpovedi umaknjene, če se bo seveda delodajalec strinjal,« je povedal Muževič. Pri tem je zanikal, da bi kranjskim zdravnikom kdorkoli prepovedoval stike z zdravniško zbornico ali javnostjo, jih pa razume, da se v tem trenutku, ko so v izredno negotovi situaciji, nočejo izpostavljati.
Lilijana Gantar Žura, direktorica ZD Kranj, v katerem je 24 družinskih zdravnikov vložilo odpovedi pogodb o zaposlitvi, je z zadovoljstvom pospremila novico o današnji vladni potrditvi aneksa 1.
»Po zagotovilu zdravnikov, ki so dali odpoved, sprejetje aneksa 1 pomeni umik odpovedi. Danes imamo na to temo sestanek, mislim pa, da je to dober korak v pravi smeri. Zdravniki so mi zagotovili, da je s tem izpolnjen osnovni pogoj za preklic odpovedi, medtem ko za preostale zahteve iz javnega pisma vedo, da ne morejo biti sprejete čez noč, in so pripravljeni počakati, o tem razpravljati in se pogovarjati,« poudarja direktorica in dodaja: »Aneksu 1 mora slediti aneks 2, ki je nujen, če želimo popolno denarno plačilo, in prav tako pogoj za preklic odpovedi, toda ne takojšnji, temveč dolgoročni. Zdravniki so pripravljeni počakati.«
Lilijana Gantar Žura je tudi potrdila, da si družinski zdravniki »želijo podaljšanje odpovednega roka ravno zaradi sprejetja aneksa 2. Jaz od nikogar ničesar ne zahtevam, imam pa njihova zagotovila, da bodo preklicali odpovedi. Če tega ne bodo storili, so se pogovarjali s figo v žepu, sama pa bi svoj del krivde v tem primeru nosila, ker sem jim verjela.« Dve družinski zdravnici, Nana Fartek in Vesna Nikšič, bosta ZD Kranj zapustili. »Vendar ne zaradi (ne)sprejetja aneksa 1, temveč ker želita počitek in tri mesece brez medicine. Mi smo tudi ministru večkrat poudarili, da njuna odpoved ni vezana na sprejetje aneksa 1. Drugi zdravniki naj bi, če bodo upoštevani pogoji, pri nas ostali,« je zatrdila direktorica.
Kakšno je sicer danes stanje v Zdravstvenem domu Kranj? Direktorica odgovarja: »Ni idealno, vendar pa ni nihče oškodovan. Pacienti čakajo na akutno ambulanto nekaj časa, največ ob ponedeljkih, med tednom se gneča nekoliko zmanjša. Vendar pa, poudarjam, to stanje ni stanje družinske medicine, ki nima zgolj akutno, temveč tudi kronično obolele, ki pa morajo žal čakati. Ko bomo spet začeli normalno delovati, se bo treba lotiti tudi kronično bolnih.« Na vprašanje o neodzivnosti zdravnikov pa je odvrnila: »Vsak zdravnik je svoboden in lahko govori, kar hoče, ter komunicira, s komer hoče.«
Janez Porenta
Kot je povedal minister za zdravje, določitev novega normativa ne pomeni, da bi zdravniki odklanjali že opredeljene bolnike. Šabeder upa, da bodo z določitvijo novega normativa vsaj nekoliko pomirili preobremenjene družinske zdravnike.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo vse rešitve, ki lahko prispevajo k umirjanju razmer na primarni ravni. Pričakujejo pa, da bo ob navedeni obremenitvi v aneksu št. 2 zagotovljeno tudi stoodstotno financiranje timov.
Hkrati opozarjajo, da vsakoletno petodstotno zniževanje obremenitev po njihovi oceni ni uresničljivo, saj bi za to do leta 2024 potrebovali več kot 500 novih zdravnikov družinske medicine. Ob trenutnem pomanjkanju zdravnikov in ob sedanjem zanimanju mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine tega cilja ne bo mogoče doseči. »Za doseganje tega cilja so potrebni ukrepi na nivoju zdravstvene politike, sicer izvajalci ne morejo prevzemati odgovornosti, da noben pacient ne bo ostal brez izbranega osebnega zdravnika,« je zapisal direktor združenja Marjan Pintar.
Splošni dogovor za letos je mejo obremenitve namreč postavil pri povprečju posamezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag obremenitve.
To je bila kaplja čez rob za družinske zdravnike, ki so med drugim zahtevali, da se za letošnje leto kot zgornja meja za odklanjanje bolnikov določi 1895 glavarinskih količnikov. Vlada jim je torej zdaj ugodila.
V letu 2019 lahko družinski zdravniki ali pediatri na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov. Obstoječi timi z glavarino nad 1895 na podlagi danes sprejetega aneksa št. 1 svojih opredeljenih zavarovanih oseb ne bodo izpisovali, jih bodo pa spodbujali za izbiro osebnega zdravnika v timih z nižjo glavarino. Opredeljevanje novih zavarovanih oseb so najprej dolžni izvajati vsi timi, ki v letu 2019 ne dosegajo določenih 1895 glavarinskih količnikov, oziroma timi, ki ne dosegajo 1383 opredeljenih zavarovanih oseb ter timi z najmanjšim številom glavarinskih količnikov ali številom opredeljenih zavarovanih oseb v območni enoti.
Obstoječi timi, ki so v območnih enotah, kjer vsi timi presegajo dogovorjeni normativ za leto 2019, ne dosegajo pa državnega povprečja 2436 glavarinskih količnikov ali 1778 opredeljenih zavarovanih oseb, bodo začasno opredeljevali nove zavarovane osebe kot izbrani osebni zdravniki do državnega povprečja. Pred izbiro mora biti zavarovana oseba seznanjena z začasnostjo izbire in posledičnim prehodom na nov tim ob vstopu novega zdravnika specialista družinske medicine v javno mrežo primarnega zdravstvenega varstva.
Obstoječi timi, ki dosegajo ali presegajo dogovorjeni normativ glavarinskih količnikov ali število opredeljenih zavarovanih oseb za leto 2019, pa ne bodo izpisovali zavarovanih oseb, vendar bodo spodbujali izbiro osebnega zdravnika pri nižje- in nizkoglavarinskih timih.
Sezname timov, ki v določeni območni enoti ne dosegajo 1895 glavarinskih količnikov, bo zagotovila Zdravstvena zavarovalnica Slovenije.
Na včerajšnjem posvetu o razmerah v ZD Kranj je družinska zdravnica Nana Fartek, ki zaradi preobremenjenosti zapušča dosedanje delovno mesto, poudarila: »Včasih je bilo podobno število zdravnikov za podobno število pacientov kot danes, a so delali dosti manj preiskav, diagnostike. Zdaj se je to namnožilo, kar se pozna pri našem delu. Zdi se mi narobe pacientu jemati, kar mu pripada, in delati slabo, površno, hitro. Poslušam očitke, da smo leni, da delamo premalo. Vse, kar potrebujem, so dobre razmere za delo. Moja plača ni slaba, moja družina z njo dostojno živi, ne potrebujem več denarja. Rada bi le delala dobro.« J. P.
Končne vsebine aneksa še nimamo, zato je ne moremo komentirati, je povedala Nataša Čarman Korenjak, vodja kranjske območne enote ZZZS. Dodala je, da bo pri aneksu bistvena obrazložitev vsebine oziroma to, da si jo bodo vsi enako razlagali. Šele po tem bo po besedah Čarman Korenjakove postalo jasno, kaj od navedenega bo realno v tem trenutku izpeljati in ali bo z vidika resursov kaj drugače, kot je bilo pred mesecem dni.
Tudi predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek - Travnik glede aneksa še ni mogla izoblikovati mnenja, saj njegove obrazložitve še ne pozna. Izrazila pa je, da ni optimistična, saj ni dokončno izoblikovanega predloga, pač pa se bodo zadeve nadaljevale z aneksom 2. Ta bo urejal financiranje, pogovori v zvezi z njegovim sprejetjem pa se bodo nadaljevali prihodnji teden. Po zagotovilih ministra za zdravje Aleša Šabedra bi bil drug aneks lahko sprejet konec julija.
Odpovedi še ne bodo umaknjene
Igor Muževič, predsednik Sindikata Praktikum, je dejal, da če je sprejet aneks v tej vsebini, kot je bil predstavljen, so v ZD Celje jasno povedali, da ne bodo dali odpovedi s prvim junijem. »V ZD Kranj pa so dali še druge pogoje, in sicer financiranje, ki bo sledilo v aneksu 2. Zadnji bo imel osnovne predloge od vseh deležnikov, tudi ministrstva za zdravje do 22. maja. V šestih dneh bo torej jasno, če ministrstvo misli resno. Če bo sledilo temu, kar govori v javnosti, sem prepričan, da bodo v Kranju preklicali odpovedi,« je pojasnil Muževič.
Ker se torej sprejetje aneksa 2 utegne zavleči do julija, so menda kranjski zdravniki že izrazili interes za podaljšanje odpovednega roka. S tem bi seveda moral soglašati njihov delodajalec. Muževič je pri tem izrazil prepričanje, da se bo odpovedni rok podaljšal, saj so v preteklosti že večkrat poudarili, da so bile obljube zdravnikom večkrat prelomljene. »Vlada mora izpolniti obljube. Ko bodo dokončno izpolnjene, potem bodo odpovedi umaknjene, če se bo seveda delodajalec strinjal,« je povedal Muževič. Pri tem je zanikal, da bi kranjskim zdravnikom kdorkoli prepovedoval stike z zdravniško zbornico ali javnostjo, jih pa razume, da se v tem trenutku, ko so v izredno negotovi situaciji, nočejo izpostavljati.
V Kranju želijo podaljšanje odpovednega roka
Lilijana Gantar Žura, direktorica ZD Kranj, v katerem je 24 družinskih zdravnikov vložilo odpovedi pogodb o zaposlitvi, je z zadovoljstvom pospremila novico o današnji vladni potrditvi aneksa 1.
»Po zagotovilu zdravnikov, ki so dali odpoved, sprejetje aneksa 1 pomeni umik odpovedi. Danes imamo na to temo sestanek, mislim pa, da je to dober korak v pravi smeri. Zdravniki so mi zagotovili, da je s tem izpolnjen osnovni pogoj za preklic odpovedi, medtem ko za preostale zahteve iz javnega pisma vedo, da ne morejo biti sprejete čez noč, in so pripravljeni počakati, o tem razpravljati in se pogovarjati,« poudarja direktorica in dodaja: »Aneksu 1 mora slediti aneks 2, ki je nujen, če želimo popolno denarno plačilo, in prav tako pogoj za preklic odpovedi, toda ne takojšnji, temveč dolgoročni. Zdravniki so pripravljeni počakati.«
Lilijana Gantar Žura je tudi potrdila, da si družinski zdravniki »želijo podaljšanje odpovednega roka ravno zaradi sprejetja aneksa 2. Jaz od nikogar ničesar ne zahtevam, imam pa njihova zagotovila, da bodo preklicali odpovedi. Če tega ne bodo storili, so se pogovarjali s figo v žepu, sama pa bi svoj del krivde v tem primeru nosila, ker sem jim verjela.« Dve družinski zdravnici, Nana Fartek in Vesna Nikšič, bosta ZD Kranj zapustili. »Vendar ne zaradi (ne)sprejetja aneksa 1, temveč ker želita počitek in tri mesece brez medicine. Mi smo tudi ministru večkrat poudarili, da njuna odpoved ni vezana na sprejetje aneksa 1. Drugi zdravniki naj bi, če bodo upoštevani pogoji, pri nas ostali,« je zatrdila direktorica.
Kakšno je sicer danes stanje v Zdravstvenem domu Kranj? Direktorica odgovarja: »Ni idealno, vendar pa ni nihče oškodovan. Pacienti čakajo na akutno ambulanto nekaj časa, največ ob ponedeljkih, med tednom se gneča nekoliko zmanjša. Vendar pa, poudarjam, to stanje ni stanje družinske medicine, ki nima zgolj akutno, temveč tudi kronično obolele, ki pa morajo žal čakati. Ko bomo spet začeli normalno delovati, se bo treba lotiti tudi kronično bolnih.« Na vprašanje o neodzivnosti zdravnikov pa je odvrnila: »Vsak zdravnik je svoboden in lahko govori, kar hoče, ter komunicira, s komer hoče.«
Janez Porenta
Kot je povedal minister za zdravje, določitev novega normativa ne pomeni, da bi zdravniki odklanjali že opredeljene bolnike. Šabeder upa, da bodo z določitvijo novega normativa vsaj nekoliko pomirili preobremenjene družinske zdravnike.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo vse rešitve, ki lahko prispevajo k umirjanju razmer na primarni ravni. Pričakujejo pa, da bo ob navedeni obremenitvi v aneksu št. 2 zagotovljeno tudi stoodstotno financiranje timov.
Hkrati opozarjajo, da vsakoletno petodstotno zniževanje obremenitev po njihovi oceni ni uresničljivo, saj bi za to do leta 2024 potrebovali več kot 500 novih zdravnikov družinske medicine. Ob trenutnem pomanjkanju zdravnikov in ob sedanjem zanimanju mladih zdravnikov za specializacijo družinske medicine tega cilja ne bo mogoče doseči. »Za doseganje tega cilja so potrebni ukrepi na nivoju zdravstvene politike, sicer izvajalci ne morejo prevzemati odgovornosti, da noben pacient ne bo ostal brez izbranega osebnega zdravnika,« je zapisal direktor združenja Marjan Pintar.
Splošni dogovor za letos je mejo obremenitve namreč postavil pri povprečju posamezne izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kar je na bolj obremenjenih območjih še dvignilo prag obremenitve.
To je bila kaplja čez rob za družinske zdravnike, ki so med drugim zahtevali, da se za letošnje leto kot zgornja meja za odklanjanje bolnikov določi 1895 glavarinskih količnikov. Vlada jim je torej zdaj ugodila.
Bo sprejet aneks pomiril srasti in ljudem vrnil zdravnike? FOTO: Matej Družnik/Delo
Zaveze aneksa št.1
V letu 2019 lahko družinski zdravniki ali pediatri na primarni ravni odklonijo opredeljevanje novih zavarovanih oseb, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov. Obstoječi timi z glavarino nad 1895 na podlagi danes sprejetega aneksa št. 1 svojih opredeljenih zavarovanih oseb ne bodo izpisovali, jih bodo pa spodbujali za izbiro osebnega zdravnika v timih z nižjo glavarino. Opredeljevanje novih zavarovanih oseb so najprej dolžni izvajati vsi timi, ki v letu 2019 ne dosegajo določenih 1895 glavarinskih količnikov, oziroma timi, ki ne dosegajo 1383 opredeljenih zavarovanih oseb ter timi z najmanjšim številom glavarinskih količnikov ali številom opredeljenih zavarovanih oseb v območni enoti.
Obstoječi timi, ki so v območnih enotah, kjer vsi timi presegajo dogovorjeni normativ za leto 2019, ne dosegajo pa državnega povprečja 2436 glavarinskih količnikov ali 1778 opredeljenih zavarovanih oseb, bodo začasno opredeljevali nove zavarovane osebe kot izbrani osebni zdravniki do državnega povprečja. Pred izbiro mora biti zavarovana oseba seznanjena z začasnostjo izbire in posledičnim prehodom na nov tim ob vstopu novega zdravnika specialista družinske medicine v javno mrežo primarnega zdravstvenega varstva.
Obstoječi timi, ki dosegajo ali presegajo dogovorjeni normativ glavarinskih količnikov ali število opredeljenih zavarovanih oseb za leto 2019, pa ne bodo izpisovali zavarovanih oseb, vendar bodo spodbujali izbiro osebnega zdravnika pri nižje- in nizkoglavarinskih timih.
Sezname timov, ki v določeni območni enoti ne dosegajo 1895 glavarinskih količnikov, bo zagotovila Zdravstvena zavarovalnica Slovenije.
»Ne potrebujem več denarja«
Na včerajšnjem posvetu o razmerah v ZD Kranj je družinska zdravnica Nana Fartek, ki zaradi preobremenjenosti zapušča dosedanje delovno mesto, poudarila: »Včasih je bilo podobno število zdravnikov za podobno število pacientov kot danes, a so delali dosti manj preiskav, diagnostike. Zdaj se je to namnožilo, kar se pozna pri našem delu. Zdi se mi narobe pacientu jemati, kar mu pripada, in delati slabo, površno, hitro. Poslušam očitke, da smo leni, da delamo premalo. Vse, kar potrebujem, so dobre razmere za delo. Moja plača ni slaba, moja družina z njo dostojno živi, ne potrebujem več denarja. Rada bi le delala dobro.« J. P.
