Kdo bo imel višjo neto plačo in komu vse država še namenja dodatke

Vlada je predstavila ukrepe, ki bodo odhodke proračuna zvišali za tri milijarde evrov.

Objavljeno
29. marec 2020 14.24
Posodobljeno
29. marec 2020 19.51
Vlada predstavlja paket ukrepov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Interventni zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu med drugim prinaša dodatke upokojencem, samozaposlenim, nekaterim zaposlenim v zasebnem sektorju in študentom.

Vlada je sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije bolezni covid-19 in ga poslala v parlamentarno proceduro. Vlada ocenjuje, da bodo ukrepi iz zakona zvišali odhodke proračuna za tri milijarde evrov. To je okoli 30 odstotkov sedanjega proračuna.

Predlog zakona so popoldan predstavili predsednik vlade Janez Janša, kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, obrambni minister Matej Tonin in finančni minister Andrej Šircelj.


 

Samozaposlenim 700 evrov dodatka


Samozaposleni, ki se bodo v posebni elektronski aplikaciji izrekli za prizadete zaradi krize, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem za vsaj četrtino. Za april in maj bodo prejeli po 700 evrov, če bodo izkazali vsaj 50-odstotni upad dohodka glede na februar. Država jim bo hkrati krila tudi vse prispevke za socialno varnost.


Dodatek študentom in velikim družinam


Študenti bodo do 30. aprila dobili 150 evrov enkratnega kriznega dodatka. Družine s tremi otroki 100 evrov dodatka, s štirimi ali več otroki pa 200 evrov dodatka; poleg dodatka, ki ga že prejemajo.
 

Na boljšem upokojenci s pokojnino do 700 evrov


Kot je bilo določeno že v smernicah, bodo upokojenci s pokojninami pod 700 evri dobili enkratni solidarnostni dodatek. Dodatek se bo izplačal v treh različnih višinah: 300 evrov za pokojnine do višine 500 evrov, 230 evrov za pokojnine od višine 501 evrov do 600 evrov in 130 evrov za pokojnine od višine 601 evrov do višine 700 evrov. Prejemek ne bo vplival na dohodek za ugotavljanje upravičenosti do socialno varstvenih prejemkov. Prav tako od prejetega solidarnostnega dodatka ne bo treba plačati dohodnine in prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatek pa tudi ne bo predmet davčne izvršbe. Do enkratnega dodatka v višini 150 evrov so opravičeni tudi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

image
Intervnenti zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu med drugim prinaša dodatke upokojencem, samozaposlenim, nekaterim zaposlenim v zasebnem sektorju in študentom. Foto Mavric Pivk

 

Kdo bo imel višjo neto plačo


Uvaja se tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Zaposleni v zasebnem sektorju, ki imajo osnovno bruto plačo nižjo od trikratnika slovenske bruto minimalne plače, torej nižjo od 2821,74 evra, in so zaradi opravljanja svojega dela v času epidemije nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, bodo upravičeni do 200 evrov dodatka. Sredstva za financiranje dodatka bo zagotovil delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje.

Delodajalci bodo oproščeni plačila za pokojninsko in invalidsko zavarovanje aprila in maja za tiste zaposlene, ki delajo. To bo v celoti pokrila država.

Država bo v celoti pokrila znesek nadomestila čakanja na delo, to je 80 odstotkov delavčeve plače, je napovedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
 

Komu se bodo plače znižale


Zakon za čas trajanja epidemije predvideva 30-odstotno znižanje osnovne plače funkcionarjem, in sicer predsedniku republike, predsedniku vlade, generalnemu sekretarju vlade, ministrom, državnim sekretarjem, svetovalcem predsednika republike, generalnemu sekretarju urada predsednika republike, šefu kabineta predsednika republike in poslancem ter funkcionarjem v drugih državnih organih. Enako znižanje velja tudi za nadomestila plač nekdanjih funkcionarjev in tudi za plače funkcionarjev, ki bodo nastopili funkcijo po uveljavitvi tega zakona. Zakon ne znižuje plač funkcionarjem sodstva, funkcionarjem ustavnega sodišča in lokalnih skupnosti.

Državni zbor bo o zakonu predvidoma glasoval sredi novega tedna. Zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Ukrepi iz zakona se uporabljajo do 31. maja. Če do 15. maja epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov podaljšajo za 30 dni. Nekateri ukrepi bodo veljali retroaktivno od razglasitve epidemije.

 

Ukrepi za likvidnost


Med ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij so, poleg izplačil nadomestil plač za delavce na čakanju na delo in prispevkov, so skrajšanje plačilnih rokov za plačila iz javnih sredstev na osem dni. Obroki akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in obrok predhodne akontacije dohodnine od dohodka, ki dospejo v plačilo v času trajanja zakona, se ne plača. Kadar je upnik javni organ, se plačilni rok lahko podaljša za 60 dni.

»Država bo gospodarstvu pomagala tudi tako, da bo oproščeno plačil akontacij dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, samostojni podjetniki bodo oproščeni akontacije davke iz dejavnosti,« je rekel Šircelj.

Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v državah, se odobri odlog plačila obveznosti za 12 mesecev.


Država pričakuje evropski denar


Paket je ocenjen na tri milijarde evrov, in sicer gre za strošek vseh državnih blagajn. Vendar bo državni proračun kril dodatne odhodke pokojninske in zdravstvene blagajne ter stroške občin, je dejal Šircelj. »Vsota je odvisna od hitrosti in moči širitve epidemije. Znesek je določen za dobra dva meseca. V tem času je treba narediti vse, da se epidemija zaustavi,« je dodal Šircelj.
Na novinarsko vprašanje o financiranju ukrepov je finančni minister odgovoril, da bo glavnina virov evropskih, in sicer Evropske centralne banke in ostalih evropskih ustanov, ki plasirajo denar na trg. Spomnil je na zadolžitev države za 1,1 milijardo evrov prejšnji teden. »Pričakujem, da bodo obrestne mere tudi v drugem četrtletju ugodne in da bo na razpolago evropski denar,« je dodal.
 


Poroštva države


Država bo z največ 200 milijoni evri preko SID banke jamčila za obveznosti kreditojemalcev, ki jim banka odobri odlog plačila kredita. Višina poroštva za fizične osebe znaša 50 odstotkov zneska dvanajstih odloženih obrokov kreditov. Enako velja za kreditojemalce, ki jim je vlada zaradi epidemije začasno prepovedala nudenje storitev ali prodajo blaga. Za ostale kreditojemalce je jamstvo 25-odstotno.

Poroštvo države se lahko podeli tudi za kredite, ki bodo na novo sklenjeni za zagotavljanje likvidnosti zaradi posledic epidemije koronavirusa. »Pričakujemo, da se bodo banke aktivno vključile v reševanje gospodarstva in prebivalstva, predvsem glede odplačevanja kreditov,« je dejal finančni minister Andrej Šircelj.
 

Ustavljajo se izvršbe


Sodišča od razglasitve epidemije ne izdajajo več sklepov o izvršbi, razen v nujnih zadevah. Vendar pa izvrševalci – banke, delodajalci, KDD …  - že izdane sklepe še vedno izvršujejo. Zato zakon predlaga odložitev izvrševanja vseh sklepov do konca maja. Zadržijo se tudi vse izvršbe, ki tečejo po zakonu o davčnem postopku. Izjema so izvršbe zaradi preživninske terjatve. »Predlagana ureditev je pomembna zlasti zato, ker se bo veliko dolžnikov v epidemiji znašlo v hudi stiski, pa tudi zato, ker dolžniki v tem obdobju pred sodišči ne moremo doseči odloga izvršbe, tega tudi ne morejo doseči upniki v morebitnem dogovoru z dolžnikom. Postopek izvršbe namreč ni nujni sodni postopek,« pojasnjuje vlada.