Vlada za protipoplavno varnost namenila 37 milijonov evrov

Ljubljana – Če nam bo po čem letošnje leto ostalo v spominu, bo to gotovo po vremenskih nevšečnostih. Te so se začele z izjemnim žledom februarja, se nadaljevale v intenzivnih poletnih neurjih in jesenskih ponavljajočih se visokih vodah. Za seboj so pustile razdejanje pa tudi spoznanje, da so nujni ukrepi, ki naj ne bi ostali le na papirju. Kako to doseči, smo izvedeli na tiskovni konferenci v Agenciji RS za okolje.

Ožja delovna skupina, ki je pod vodstvom ministrice za okolje in prostor Irene Majcen pripravila akcijski načrt ukrepov interventnih aktivnosti zaradi poplav v Sloveniji – tega je vlada sprejela prejšnji četrtek –, je danes novinarjem predstavila program izvedbe tega akcijskega načrta. Da ne bo ostal le na papirju, najprej zagotavljajo že odobrena sredstva zanj. Vlada je za njegovo izvedbo namenila dobrih 37 milijonov evrov, od tega 11 milijonov evrov za takojšnje interventne ukrepe, ki naj bi preprečili, da ne bi bila škoda zaradi letošnjih poplav in neurij še večja, in 25 milijonov evrov za vzdrževanje infrastrukture in vodotokov.

»Gre za denar za kratkoročne ukrepe, ki bodo predvsem odpravili škodo, ne bodo pa zagotovili večje poplavne varnosti,« je poudarila državna sekretarka v ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bogataj. To naj bi po njenih besedah zagotovili srednjeročni in dolgoročni ukrepi, katerih vrednost še ni znana. V okvir srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bodo bolj usmerjeni v preventivo poplav, je delovna skupina uvrstila tudi reorganizacijo področja voda, ki naj bi zdaj razpršene vire in strokovnjake po več desetletjih ponovno združila. Ob tem nameravajo odpraviti tudi številne birokratske in zakonodajne ovire, kar bi omogočilo boljšo odzivnost ob izrednih vremenskih dogodkih.

Generalni direktor Arsa Jožko Knez je predstavljeni program izvedbe akcijskega načrta podprl in zlasti to, da je vlada poskrbela tudi za precej več denarja za izvedbo ukrepov. Do zdaj je bilo za ta namen na razpolago bistveno manj denarja, in sicer 7,5 milijona evrov. Ta dodatni denar pa po njegovih besedah še toliko bolj poudarja odgovornost za učinkovito izvedbo programa, ki bo potekala transparentno. Ves potek uresničevanja programa bo mogoče spremljati na spletni strani Atlas okolja, ki so jo pripravili posebej v ta namen. Je pa poudaril, da vsi ti ukrepi pomenijo le vzpostavitev poplavne varnosti, kot je bila pred neurjem, ne pa za novo zagotovljeno varnost. Ta je predmet srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov.

Agencija zelo napredovala

Knez je še poudaril, da je agencija zelo napredovala pri napovedovanju in opozarjanju na vremenske ujme. V okviru kohezijskega projekta Bober so namestili 248 novih merilnih postaj, ki omogočajo bistveno boljše prepoznavanje stanja in napovedovanje dogodkov.

Direktor urada za upravljanje vod na Arsu Tomaž Pogačar je pojasnil, da so k sodelovanju pri potrebnih ukrepih na vodotokih pozvali tudi občine, saj same najbolj vedo, kakšno so razmere na njihovem območju. V posebnem dopisu so jim predstavili vse možnosti, ki jih imajo kot občine, da same poskrbijo za nekatera intervencijska dela. Nekaj občin se je na njihovo vabilo že odzvalo.

Po besedah Luke Štravsa, nosilca poplavnih aktivnosti na ministrstvu za okolje in prostor, bo dolgoročni načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti pripravljen do konca prihodnjega leta. Osredotočal se bo na 61 območij, vreden bo okoli 600 milijonov evrov. Poudarek bo na porečjih in na sodelovanju z občinami, ki zadeve na terenu pogosto bolj poznajo, kot jih v republiških službah. Kljub temu pa bo pri tem glavno ministrstvo za okolje in prostor, kar po njegovih besedah morda do zdaj ni bilo dovolj jasno.

Poveljnik civilne zaščite Uprave RS za zaščito in reševanje Srečko Šestan je poudaril, da poplave v prihodnje niti ti ukrepi ne bodo preprečevali, zato je ključno ozavestiti ljudi, kako naj se vedejo, saj ni smiselno le čakati na reševalce. Medije je pozval, naj se odgovorno izognejo senzacionalizmu. Namesto očitka »Bojan je deset ur zaman iskal vreče po Ljubljani«, naj bi Bojanu, ki živi na Barju, raje svetovali, da naj ima doma ves čas nekaj protipoplavnih vreč in morda še gumijaste škornje. Oboje ne stane več od škatlice cigaret.