Vlada zavrnila pritožbe štirih bolnišnic

Proračunska inšpekcija UNP je ugotovila, da so štiri bolnišnice del prejetih sredstev porabile nenamensko.

Objavljeno
12. februar 2020 11.15
Posodobljeno
12. februar 2020 11.37
Splošna bolnišnica Celje je že leto dni nelikvidna, po odločbi urada za nadzor proračuna mora v proračun vrniti dobrih 900.000 evrov. FOTO: Tomi Lombar/Delo
A. V.
A. V.
Vlada je na dopisni seji izdala odločbe o zavrnitvi pritožb štirih bolnišnic – Splošne bolnišnice Trbovlje, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj in Splošne bolnišnice Celje – proti odločbam Urada RS za nadzor proračuna (UNP), so sporočili s slovenske vlade. Ta je omenjenim bolnišnicam novembra 2019 naložil vračilo nenamensko porabljenega dela proračunskih sredstev.



Leta 2017 sprejet zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (ZIUFSZZ), je predvideval dve vrsti ukrepov; enkratno pomoč (takojšnji transfer za pokrivanje preteklih izgub in odpis določenih terjatev) ter splošno sanacijo. Kot enega od enkratnih ukrepov je zakon predvideval tudi, da javni zdravstveni zavodi, ki so leto 2016 končali z izgubo, prejmejo enkratni transfer v višini 80 odstotkov izgube, pri čemer lahko prejeta sredstva namenijo samo za pokrivanje še neplačanih, a že zapadlih računov do dobaviteljev in za vračilo dolga.

Proračunska inšpekcija UNP je v primeru štirih bolnišnic ugotovila, da so del prejetih sredstev porabile nenamensko. Splošni bolnišnici Trbovlje je zato naložila vračilo približno 190.807 evrov, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec okoli 595.251 evrov, Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj 122.166 evrov, Splošni bolnišnici Celje pa vračilo približno 924.087 evrov v državni proračun.

image
Infografika Foto Delo


Vlada je ugotovila, da so pritožbe bolnišnic neutemeljene in da so izpodbijane odločbe pravilne in utemeljene na zakonu. UNP je tako pravilno ugotovil, da so pritožniki del sredstev, prejetih na podlagi ZIUFSZZ, porabili v nasprotju z namenom zakona.

Ob upoštevanju, da ZIUFSZZ neposredno ne določa datuma zapadlih neplačanih obveznosti, je UNP pri razlagi zakona pravilno tolmačil namen zakonodajalca, da se sredstva javnim zdravstvenim zavodom zagotovijo nemudoma ter da se porabijo za točno določen namen. Ukrepi za sanacijo poslovanja zavodov se, v skladu z namenom zakona, zaključijo z datumom prejema sredstev, t. j. 30. 11. 2017. Javni zdravstveni zavodi lahko koristijo prejeta sredstva, dokler niso poplačane tiste neplačane obveznosti do dobaviteljev, ki so zapadle do dne prejema sredstev iz državnega proračuna oziroma dokler niso poplačana tista posojila v okviru enotnega zakladniškega računa države in do komercialnih bank, najeta za financiranje tekoče likvidnosti pred prejemom sredstev iz državnega proračuna. Obveznosti zavodov, ki so zapadle po tem datumu, predstavljajo tekoče izdatke, posledično pa ne morejo biti del načrtovanih enkratnih ukrepov za finančno sanacijo, opredeljeno v ZIUFSZZ.

Vlada meni, da je bilo v inšpekcijskem postopku na prvi stopnji zavzeto stališče, da so se lahko prejeta sredstva porabila za obveznosti, zapadle do dneva prejema sredstev, pravilno in ni bilo kršitve določb ZIUFSZZ. Po oceni vlade je takšna razlaga ZIUFSZZ pravilna, saj sredstva ob uveljavitvi zakona še niso bila zagotovljena in zakona do takrat še ni bilo mogoče v celoti izvajati.

Vlada v odločbi pojasnjuje še, da enkratni ukrepi, ki so namenjeni finančni sanaciji javnega zdravstvenega zavoda, ne morejo trajati nedoločen čas. Iz samega namena zakona torej izhaja, da se s prejemom sredstev končajo enkratni ukrepi za sanacijo. Na podlagi navedenega je vlada odločila, da se pritožbe štirih bolnišnic zavrnejo.