Vladno stran skrbi finančna avtonomija državnega zbora 

Državni zbor prvič dobiva svoj zakon, za katerega bi vlada raje videla, da ga ne bi bilo.

Objavljeno
22. oktober 2019 20.05
Posodobljeno
22. oktober 2019 20.18
Zakon o državnem zboru, pod katerega je prvi podpisan prav njegov predsednik Dejan Židan, ureja tudi njegovo siceršnje delovanje. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Z združenimi močmi je kar 73 poslancev iz koalicijskih in opozicijskih vrst kljub pomislekom z vladne strani podprlo prvi zakon o državnem zboru. Ob sprejetju zakona, s katerim bodo izbranci ljudstva samostojni pri pripravi svojega proračuna in odločanju o porabi teh sredstev, je zaskrbljeno finančno ministrstvo, saj ni povsem jasno, kolikšno finančno avtonomijo si je državni zbor pripisal.

Iz obrazložitve dopolnila, s katerim so poslanci finančno avtonomijo sicer zamejili z upoštevanjem javnofinančnih načel, določenih v predpisih, ki urejajo javne finance, je po mnenju finančnega ministrstva mogoče razumeti, da se poslanci za takšno avtonomijo zavzemajo predvsem na načelni ravni in da želijo pri pripravi svojega finančnega načrta le aktivno igrati svojo vlogo.

»Glede na to, da se ta obrazložitev ne sklada s prvotno in s prizadevanji poslancev, ki so jih vodila pri predlogu sprememb, bomo zaprosili za avtentično razlago,« napovedujejo na ministrstvu, ki ga vodi Andrej Bertoncelj. Ob tem opozarjajo, da če bi se izkazalo, da državni zbor želi poseben položaj tako pri pripravi kot pri izvrševanju finančnega načrta, bi sprejeta ureditev lahko povzročila val pritiskov drugih proračunskih porabnikov, predvsem organov sodne veje oblasti ali drugih samostojnih državnih organov, da se določi še več tovrstnih izjem.

Brez privilegijev

Poslanci niso potrdili zakona o poslancih – za so glasovali štirje poslanci SNS, proti je bilo 74 poslancev –, s katerim bi si potrdili stroške prevoza po kilometrih in ukinili odvzem poslanske funkcije. Za predstavitev stališč se včeraj večina poslanskih skupin ni odločila. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je dejal, da si je »ta mavrična večina« premislila zaradi strahu pred ljudstvom, ki je jasno izrazilo nestrinjanje.


Zakon o DZ so podprli poslanci vseh poslanskih skupin, razen Levice, a tudi tam niso nasprotovali določilom o finančni avtonomiji parlamenta. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je izpostavil, da avtonomijo lahko prinese le drugačna drža poslank in poslancev. »Čeprav je ravno DZ tisti, ki proračun sprejema, odloča o tem, koliko sredstev bo vsako leto imel, na koncu vedno proračun pripravi vlada in tak tudi obvelja,« je dejal.

Vladna stran je v parlamentarni proceduri izpostavila, da ni bilo potrebe po novem zakonu, zakonsko urejanje vsebin, ki sodijo v poslovnik, pa da je celo v nasprotju z ustavo. Poslanci so to pripisali nerazumevanju narave ustavnih določb. Nerazumevanje avtonomije so vladi očitali tudi pri njenem nasprotovanju finančni avtonomiji. Njeno nujnost so utemeljevali z razlago, da omejevanje odločanja o porabi proračunskih sredstev med letom bistveno vpliva na finančno samostojnost in nemoteno izvajanje zakonodajne veje oblasti. Podobno ureditev pozna več drugih držav članic EU.