Vlak le za tovor, ljudje še naprej samo po cesti 

Z oddprtjem železniške proge Kočevje–Ljubljana bi lahko na vagone preusmerili 200.000 ton izdelkov iz kočevskih tovarn.
Objavljeno
12. april 2019 20.30
Posodobljeno
12. april 2019 20.45
Z odprtjem proge bo najmanj dvanajst gospodarskih družb z območja Kočevja preusmerilo transport svojih izdelkov s ceste na tire. FOTO: Roman Šipić/Delo
Kočevje – Po dobrem desetletju od zaprtja proge so danes spet vzpostavili 49 kilometrov dolgo železniško povezavo med Kočevjem in Ljubljano. Po novih tirih bodo za zdaj lahko vozili samo tovorni vlaki, od Grosuplja do Kočevja največ s hitrostjo 30 kilometrov na uro, saj na odseku kljub pridobljenemu obratovalnemu dovoljenju manjkajo še signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave. Prenova proge je stala sto milijonov evrov.

Čeprav bo odprtje proge pomembno razbremenilo nevarno državno cesto tovornega prometa, se bo okoli 2000 delovnih migrantov s kočevsko-ribniškega območja vsak dan moralo še naprej voziti v Ljubljano z osebnimi vozili ali avtobusi.
30
kilometrov na uro bo do namestitve signalno-varnostnih naprav največja dovoljena hitrost vlakov


Proga bo po napovedih direkcije za infrastrukturo za potniški promet pripravljena šele junija prihodnje leto.

Kočevski župan Vladimir Prebilič pravi, da bo z odprtjem proge najmanj dvanajst gospodarskih družb z območja Kočevja preusmerilo transport svojih izdelkov s ceste na tire, kar bo za petino znižalo njihove stroške transporta, ki jih na letni ravni ocenjujejo na dobrih trinajst milijonov evrov.

image
Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Iz Kočevja se v Ljubljano vsak dan odpelje od 70 do 80 tovornih vozil s priklopniki oziroma več kakor 200.000 ton proizvodov na leto, zdaj bodo večino tovora preusmerili na progo.


»Država naj stimulira prevoz«


A kočevska cesta je dotrajana in že brez tovornjakov ni kos prometnim tokovom. Vendar se na razvojni osi 3A zapleta pri gradnji zožene štiripasovnice skozi Škofljico in Lavrico, v Velikih Laščah so zavrnili potek trase po kmetijskih zemljiščih in tudi obvoznici mimo Ribnice in Kočevja ne kaže najbolje.
100
milijonov evrov je stala prenova proge Grosuplje–Kočevje


Čeprav bi območje od hrvaške meje skozi Kočevje do Ljubljane potrebovalo hitro cesto, ta nikoli ne bo zgrajena. Po besedah Tomaža Willenparta iz DRSI cesta nikoli ni bila opredeljena kot avtocesta ali hitra cesta, niti ni uvrščena kot samostojni investicijski projekt. Gre za nabor ukrepov, s katerimi bodo izboljšali prometne razmere.

image
Infografika: Delo


Ponovno odprtje železniške proge so podprli v Yaskawini tovarni robotov in Gozdarstvu Grča (GG), saj za njihovi podjetji proga pomeni veliko dodano vrednost.

image
FOTO: Roman Šipić/Delo


»Z blok vlaki si bomo znižali transportne stroške, ki so v tej dejavnosti visoki,« je povedal Ivan Novak, namestnik direktorja v GG. Pravi, da pri nas železniški tovorni promet ni konkurenčen cestnemu zaradi kratkih razdalj, na daljše in s tako imenovanimi blok vlaki pa je to razmerje mogoče obrniti v korist železnice. V družbi pričakujejo, da bodo cene železniškega transporta takšne, da bodo omogočile razbremenitev ceste. Po njegovem mnenju je po vzoru Avstrije to mogoče doseči s posegom države, ki »stimulira« prevoze na območjih, ki so omejena z vidika cestne infrastrukture. V družbi načrtujejo, da bodo transport polovice svoje mesečne proizvodnje 6000 ton preselili na tire in da bo cena prevoza za petino nižja kot na cesti ali v najslabšem primeru enaka.