Voda za Obalo zdaj ali nikoli

Sežana - Skoraj 50 milijonov evrov vreden projekt oskrbe Obale in Krasa s pitno vodo je v takšni zamudi, da bo s kohezijskim denarjem iz te finančne perspektive zaradi težav pri pridobivanju služnostnih pravic težko uresničljiv.

Objavljeno
13. junij 2013 18.26
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Če bi projekt, za katerega so porabili že dva milijona evrov, hoteli uresničiti z denarjem iz te finančne perspektive, bi moralo biti gradbeno dovoljenje izdano letos. To pa je težko verjetno, saj bi družba DRI v kratkem morala zaključiti s sklepanjem služnostnih pogodb z lastniki zemljišč. Še manj verjetno je, da bodo projekt lahko izvedli v prihodnji perspektivi, ko bo tega denarja manj.

Lastniki zemljišč so se uprli

Zaradi zamude je bila pogodba za pridobivanje služnosti z družbo DRI podpisana šele novembra lani. Rok za sklenitev služnostnih pogodb se izteka v teh dneh. Po podatkih Kraškega vodovoda Sežana jih je DRI lastnikom vročila 65 odstotkov, od teh so jih lastniki podpisali 35 odstotkov. Glavni problem so postopki zaradi nedokončanih dedovanj po pokojnih ali razseljenih lastnikih, ki lahko trajajo tudi leto dni.

Zatika pa se tudi pri pridobivanju služnosti pri živih lastnikih zemljišč. Hrpeljsko-kozinski župan Zvone Benčič Midre opozarja, da družba DRI ni obiskala lastnikov zemljišč, pač pa jim je odločbe brez skic poslala kar po pošti, zarad česar so se ljudje uprli in nočejo sodelovati. Družba DRI očitke zanika. Po njihovem mnenju so za zaplete krive občine, ker ljudi niso seznanile s projektom.

Na ilirskobistriškem delu pa DRI služnostnih pravic sploh še ni začela pridobivati. Brez zakoličbe trase, ki poteka skozi gozd, pojasnjujejo, je težko ugotoviti, za katera zemljšča gre, menijo pa, da bi zakoličbo moral opraviti nekdo drug. Koordinator projekta Peter Fabiani s Kraškega vodovoda pa meni, da bi DRI morala naloge izvajati na podlagi podatkov, ki jih pridobi od projektanta.

Sekretar Mišič kritičen

Na aprilskem skupnem sestanku županov, ki so se ga udeležili tudi predstavniki MKO ter prejšnji medočinski koordinator projekta in zdaj državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič, je ta napovedal pomoč, namreč sprejem zakona, ki bi skrajšal postopke pridobitve služnosti. »Ni normalno, da se projekt, ki je izjemnega, strateškega pomena za vodooskrbe Obale in Krasa vleče v nedogled,« pravi Gašpar Gašpar Mišič. »Nedopustno je, da se naloge prenašajo z države na lokalno skupnost in obratno. Če projekt, ki bi moral biti državnega pomena, ne bo šel skozi to finančno perspektivo, lahko nanj pozabimo,« je prepričan Mišič.

Z MKO so na vprašanje Dela o tem, kaj bo država storila, da bi bil projekt izveden, odgovorili, da je moralo MKO pogodbo z občinami podaljšati, ker so občine zamujale. V Sežani to zanikajo in pravijo, da si lahko zamude pripiše predvsem MKO. Potem ko so ugotovili, da je MKO iz osnovne pogodbe brez vednosti županov nekje umaknilo določilo, da bo država financirala služnosti za transportne vodovode, pa so potrebovali še leto in več za to, da so določili, katera stran bo to plačala.

Ovire se kopičijo

Razloga za zamudo pa sta bila še dva: zaplet z naknadno sprejeto uredbo o presoji vplivov na okolje, ki se je izkazal za nepotrebnega, občine pa so za študijo kljub temu porabile 80.000 evrov, ter nekajmesečno čakanje na sklep o tem, da bo Vodni sklad financiral pripravo dokumentacije v vrednosti milijon evrov v dveh letih.

Sežanski župan Davorin Terčon je za Delo pojasnil, da so na MKO šele zdaj ugotovili, da kohezijsko sofinanciranje obnove in rekonstrukcije lokalnih vodovodov ni mogoče. Podpisnice pogodbe, med občinami in MKO sklenjene že 2. februarja 2011, so se namreč o zavezale, da bodo obalnim občinam zagotovile dodatne količine vode, zalednim pa obnovljeno vodovodno infrastrukturo. Zato nova zahteva, ki bi reševala le problem vode na Obali, pomeni kršitev podpisanih pogodb, je prepričan Terčon.

Še ena ovira je zahteva MKO, da pogodbe z izvajalci gradnje podpisuje samo nosilna občina, s čimer bi občina Sežana prevzela vso odgovornost plačila računov. Terčon od ostalih županov pričakuje bančne garancije, ti pa niso prepričani, da je MKO takšno zahtevo postavil tudi v vseh drugih kohezijskih projektih. Prav tako kot niso prepričani, da služnosti za transportne vode tudi drugje plačujejo občine.

Vodovod v številkah

V Rižanski vodovod bi po izvedbi projekta do konca leta 2015 priteklo dodatnih 300 sekundnih litrov vode iz virov Klariči pri Brestovici in Ilirska Bistrica, s čimer bi pokrili potrebe po vodi za 30 let. Naložba je ocenjena na 48 milijonov evrov, od česar bi 70 odstotkov pokrili z denarjem iz kohezijskega sklada, ostalo pa bi prispevale občine in država. Projekt, v katerem sodeluje devet južnoprimoskih občin, obsega novogradnjo ali rekonstukcijo 47 kilometrov transportnih vodovodov in 14 objektov ob njih, 118 kilometrov primarnih in sekundarnih cevi s 26 objekti ter dograditev enega objekta za zajem in pripravo pitne vode.