Volilni sistem je ženske pustil na cedilu

Ženske vse bolj tehtajo, ali naj sploh izstopijo iz svojih poklicev in se podajo v politiko, saj smo politiko kot profesijo v javnem diskurzu močno degradirali.

Objavljeno
06. junij 2018 20.00
Posodobljeno
07. junij 2018 08.55
Alenka Bratušek v volilnem središču na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Medtem ko je bila z 32 poslankami zastopanost žensk v 90-članskem parlamentu v iztekajočem se mandatu najvišja do zdaj, so volivci v nedeljo izvolili le 22 poslank. To je najmanj po uvedbi tako imenovanih spolnih kvot leta 2006 in po nekaterih ocenah so ženske med največjimi poraženci tokratnih volitev.

Vzrokov za to je gotovo več, predsednica Društva ženski lobi Slovenija Violeta Neubauer pa s prstom kaže predvsem na zapleten in nepredvidljiv volilni sistem, po katerem je to, ali nekdo postane poslanec, zelo odvisno od tega, v kateri okraj ga kandidira stranka, ter od konkurence, ki jo ima v svoji stranki znotraj volilne enote.
Nepredvidljiv volilni sistem tokrat stolčka ni spodnesel le edini strankarski predsednici, ki je kandidirala na teh volitvah, ampak tudi predsedniku stranke Desus Karlu Erjavcu. Predvsem razmeroma nove stranke in tudi majhne stranke, ki nimajo močnega strankarskega aparata, ne morejo vedeti, v katerih volilnih okrajih so njihovi kandidati sploh izvoljivi, ocenjuje Neubauerjeva. Tako je bil po mnenju poznavalcev razmer velik delež žensk, izvoljenih v SMC leta 2014, bolj splet naključij kot posledica premišljene politike.

Največ poslank je tokrat izvoljenih na listi SDS (7), sledita LMŠ in SMC s po štirimi poslankami, SD, Levica in NSi s po dvema poslankama, SNS pa bo imela eno poslanko. Paradoksalno je brez ženske predstavnice prav Stranka Alenke Bratušek.



Če torej potegnemo črto pod letošnje državnozborske volitve, ugotovimo, da je bilo v parlament izvoljenih deset žensk manj kot leta 2014, dve stranki - DeSUS in Stranka Alenke Bratušek - pa ne bosta imeli niti ene poslanke. So ženske poraženke teh volitev? »Gotovo je, da niso zmagovalke,« meni profesorica sociologije Milica Antić Gaber.

V novem sklicu parlamenta bodo po neuradnih izidih volitev ženske zastopane bistveno slabše kot v tem mandatu. »Videti je, da smo naredili precejšen korak nazaj,« ocenjuje Milica Antić Gaber. Spolne kvote, ki so ženske bolj številčno pripeljale v državni zbor ob volitvah leta 2011, še ne zagotavljajo poslanskega stolčka: "Saj so dobrodošle, ampak morajo pa tudi stranke določiti prioritete in jih postaviti v volilne okraje, kjer imajo realne možnosti za izvolitev. Tega pa najverjetneje niso storile."

Dobršen del odgovornosti torej nosijo stranke same, nekaj ga lahko pripišemo nepredvidljivemu volilnemu sistemu, pravi predsednica društva Ženski lobi Slovenije Violeta Neubauer. Po njenem je treba upoštevati "še eno anomalijo, po kateri se volilne enote cepijo na okraje in ki nekaterim omogoča, da skozi vrata parlamenta vstopijo že s podporo nekaj deset volivcev, drugim pa ne pomaga niti več tisoč glasov". In to je po njenem prepričanju v nasprotju z načelom enakosti.
 

Za več žensk v parlamentu ni politične volje


Če ima vlada dejansko namen uveljavljati načelo enake zastopanosti, bodo morali novi poslanci takoj poprijeti za delo. »Radi bi jim pomagali, zato smo jim že poslali naš predlog,« pravi Neubauerjeva. Da zakon ne bi bil zgolj birokratska zaveza, so ga v ženskem lobiju tudi same skušale prilagoditi potrebam ljudi. Predlagajo predvsem ukinitev osmih okrajev in na kandidatnih listah povečati obvezni delež žensk in moških s sedanjih 35 na 40 odstotkov. Vztrajajo tudi pri pravilu zadrge, po katerem so kandidati na listah razporejeni izmenično po spolu, izmenično pa so razvrščeni tudi na prvem mestu kandidatnih list. Med drugim predlagajo še, da bi moral volivec obvezno podeliti preferenčni glas, morda celo dva, enega kandidatki, drugega kandidatu. Ko bi podeljevali poslanske sedeže, pa bi jih 40 podelili manj zastopanemu spolu. Zato pa je po njenem potrebne tudi nekaj politične volje.

image
Ženske v parlamentu. INFOGRAFIKA: Delo


Ta bi bila potrebna tudi za spremembo medijske kulture. »Spremljala sem predvolilna televizijska soočenja in ugotovila, da sem žensko uzrla le dvakrat, enkrat Alenko Bratušek kot predsednico stranke, drugič Ljudmilo Novak kot predstavnico stranke,« je kritična Neubauerjeva. Ob takšni neenakomerni zastopanosti ob vsakih volitvah, kot pravi, "trepeta in čaka, kako se bodo iztekle".
 

Nerade izstopijo iz svojih poklicev


Ko so ženske enkrat izvoljene v parlament, se delo zanje ne konča. Marsikatera poslanka se s politiko sooči prvič, večina se jih v parlament v novem mandatu ne vrne. Redke so tudi tiste, ki so se v strankarskem prostoru močneje zasidrale. Razloge za to Milica Antić Gaber vidi v volilnem sistemu. "Nimamo žensk, ki bi v politiki ostale več mandatov. Spomnim se le Eve Irgl, Marije Pozsonec, Majde Potrata in Majde Širca," našteva profesorica sociologije. V prvem mandatu večina poslank vzpostavi socialno mrežo in se počasi uveljavlja v strankarskem političnem prostoru, potem je nenadoma vsega konec: "Verjetnost, da bo ženska izvoljena v drugo, je majhna, ponovna izvoljivost moških je precej večja."

image
Milica Antić Gaber. FOTO: Aleš Černivec/Delo


Zaskrbljujoče je, pravi Antić Gabrova, da smo politiko kot profesijo v javnem diskurzu močno degradirali. Po njenih raziskavah ženske vse bolj tehtajo, ali naj sploh izstopijo iz svojih poklicev in se podajo v politiko. Ne želijo tvegati. K lažji odločitvi ne pripomore niti, da se je "strankarski prostor močno drobil, da se poslanci hitro menjavajo, da nenehno iščemo nove obraze, z njimi pa nove rešitelje".

Kako naj se ženske v parlamentu bolj uveljavijo? Antić Gabrova meni, da morajo s svojo dejavnostjo pokazati, da je bila njihova izvolitev pravilna, to pa storijo tako, da se čimprej povežejo med seboj in dobijo mesta v delovnih telesih parlamenta, kjer lahko resno prispevajo svoj delež.