Volilno leto v ZD Celje že dviguje pritisk

Pet reprezentativnih sindikatov in zaposlenih v Zdravstvenem domu Celju toži Mestno občino Celje zaradi odvzetega presežka.

Objavljeno
04. januar 2017 21.20
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje – Zdravstveni dom (ZD) Celje je pred štirimi leti zatreslo politično imenovanje direktorice Alenke Obrul. Po dveh letih njenega vodenja je celjska občina zavodu prvič pobrala presežek iz tržne dejavnosti, s čimer se še vedno ukvarja upravno sodišče. V tem času so se premešale politične karte na občini, pri izbiri novega direktorja pa bo pomembno tudi, kdo bosta predstavnika zaposlenih v svetu zavoda. Da bo boj hud, dokazujeta prva anonimka in današnja izredna seja sveta zavoda.

Z anonimnim pismom je na dan prišla tudi tožba, ki so jo proti občini na upravno sodišče vložili reprezentativni sindikati, predstavnici zaposlenih v svetu zavoda in strokovni vodja Milan Rajtmajer v imenu strokovnega sveta. Spomladi 2015 so namreč mestni svetniki sprejeli odlok, s katerim so ZD vzeli del presežka iz tržne dejavnosti. Sindikati in zaposleni so glede tega vložili pobudo za oceno ustavnosti, a so jih ustavni sodniki napotili na upravno sodišče, kjer so tožbo vložili 20. decembra. Od občine zahtevajo, da ZD vrne 1,2 milijona evrov z obrestmi.

Na občini pravijo, da so denar ZD porabili za druge negospodarske dejavnosti: javno kuhinjo, razpise za društva in nevladne organizacije, brezplačno letovanje socialno ogroženih otrok, denarno pomoč za novorojenčke ... Zaposleni in sindikati v ZD so večkrat opozorili, da odvzem presežka ni bil zakonit, saj bi ga morali porabiti za dejavnosti, za katere je bil javni zavod ustanovljen. V tožbi poudarjajo, da ZD svoje dejavnosti nikoli ni opravljal drugače kot javna služba in da je bil denar namenjen gradnji prizidka. Tega zagotovo ne bo, je že večkrat povedal župan Bojan Šrot. Namesto tega bodo uredili prostore v stavbi nasproti ZD Celje v Gregorčičevi 6, kjer morajo prodati še tri stanovanja, da jo bodo lahko začeli urejati. Obnova ne bo poceni, saj je stavba stara več kot sto let.

Očitki direktorici

Anonimno pismo Alenki Obrul, ki je direktorica postala s preglasovanjem – podprli so jo vsi štirje predstavniki občine, preostali trije člani sveta zavoda (predstavnika zaposlenih in predstavnica ZZZS) pa so bili proti –, očita, da je bila zgolj podaljšana roka občine, da je neupravičeno prejemala denar iz projekta Neverjetna leta, da je ZD plačeval specializacijo specializantu, ne da bi z njim sklenil pogodbo o medsebojnih obveznostih. Obrulova očitke zavrača in pravi, da je bila vodja projekta Neverjetna leta po sklepu sveta zavoda, da je specializant začel delati še v času prejšnjega direktorja Stanislava Kajbe in da je prav ona dosegla poravnavo z zavodom, kamor je specializant odšel, da je ZD Celje dobil povrnjenih vsaj nekaj sredstev za specializacijo.

Ob odvzemu sredstev je celo Obrulova napovedovala ustavno presojo, vendar si je nato premislila in tudi vložene tožbe ni podpisala: »Menim, da so postopki ustanovitelja v skladu z zakonodajo. Lahko pa osebno kot Alenka Obrul rečem, da se s takšno zakonodajo ne strinjam, vendar so za njeno spremembo potrebni predvsem drugačni postopki.« Čeprav je anonimno pismo »podpisano« kot sporočilo zaposlenih, se mnogi z navedenim ne strinjajo. Zaposleni so v volilnem letu razdeljeni.

Najprej svet, nato direktor

Volitve predstavnikov zaposlenih v svet zavoda bi morale biti prihodnji teden, vendar se je zapletlo pri pravilih. V ZD Celje jih nimajo, čeprav jih statut zahteva. Svet zavoda jih namerava sprejeti šele na današnji seji, a prav lahko ne bo šlo. »Od kdaj to dela svet zavoda? Zakaj jih ne sprejmejo sindikati ali pa zbor delavcev? Nič nimamo proti pravilom, vendar zahtevamo, da jih sprejmemo delavci sami,« je bil oster predsednik enega od reprezentativnih sindikatov v ZD Celje Srečko Brodar. Predsednik sveta zavoda Brane Nezman pravi, da želijo s pravili samo zagotoviti čim bolj demokratično odločitev zaposlenih: »Prej so predstavnike v svetu zavoda zaposleni izbirali na kandidacijskih konferencah. Tisti, ki niso bili člani sindikata, sploh niso imeli nobenih možnosti, liste so bile zaprte.«

Razburjenje glede pravil volitev je razumljivo, saj bo prav od predstavnikov zaposlenih v svetu zavoda najverjetneje odvisno, kdo bo direktor ZD Celje. Obrulova se za kandidaturo še ni odločila. Velja za kandidatko Marka Zidanška, ki bi jo gotovo podprl Nezman, ki v svetu zavoda ostaja kot predstavnik občine tudi v prihodnje. Svojega kandidata naj bi imel tudi župan Šrot, to naj bi bil doc. dr. Branko Gabrovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Gabrovec je bil na zadnjih lokalnih volitvah kandidat SD, zato bi najverjetneje v svetu zavoda imel podporo strankarskega kolega Primoža Brvarja, skoraj gotovo pa proti Šrotovemu kandidatu ne bi glasoval niti županov pooblaščenec Miloš Rovšnik. Na vprašanje, ali bo kandidiral, Gabrovec odgovarja: »Tega ne morem komentirati.«