Pred vrati srednjih šol je ostalo 194 kandidatov

V drugem krogu izbirnega postopka za vpis v srednje šole 194 kandidatov ni bilo sprejetih nikamor. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je opozorilo, da nekateri sploh niso navedli vseh desetih možnih šol, nekateri pa so bili preveč optimistični glede na dosežene točke iz ocen in dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ). Prosta mesta se sicer najdejo še v skoraj vseh programih in vseh regijah.

Skupno je bilo za vpis v srednjih šolah na voljo 26.300 prostih mest, do začetka prvega kroga izbirnega postopka je bilo skupaj prijavljenih 23.339 kandidatov. Po končanem prvem krogu se je v srednje šole vpisalo 20.290 kandidatov, v drugem krogu pa jih je sodelovalo 2130. Kandidati v drugem krogu navedejo deset želenih šol oziroma programov. Na prvo navedeno željo je bilo sprejetih 770 kandidatov, na drugo 609, na tretjo 227, na četrto 153 kandidatov …

Kje so še prosta mesta: 2464 neizkoriščenih vpisov po državi

Med tistimi, ki niso bili sprejeti nikamor, jih je 140 oziroma približno 73 odstotkov rangiralo največ do pet šol oziroma programov. Ministrstvo je opozorilo, da so bili nekateri tudi preveč optimistični: »Okrog 20 kandidatov je namreč takih, ki imajo v skladu z merili 35 in celo manj točk od skupaj sto možnih točk.« Največ, 91, kandidatov, ki niso bili sprejeti nikamor, je bilo prijavljenih na programe v osrednjeslovenski regiji. Brez uvrstitve je ostalo tudi 46 kandidatov, ki so želeli v programe v obalno-kraški regiji, 15 kandidatov na Gorenjskem in Podravju, 11 v savinjski regiji, devet v primorsko-notranjski ter po štirje na Goriškem in Posavju.

Prosta mesta

Kandidati, ki se niso vpisali še nikamor, se lahko v šole, v katerih še imajo prosta mesta, vpišejo do 31. avgusta oziroma do zapolnitve mest. Največ prostih mest, 1021, je v programih srednjega poklicnega izobraževanja, 807 v programih srednjih strokovnih šol, 441 je še prostih gimnazijskih mest, 195 mest je še na voljo v nižjem poklicnem izobraževanju.

Šole v večjih središčih, zlasti Ljubljani, zelo polne

Čeprav prosta mesta so, ta niso nujno razporejena po željah kandidatov. Tako, denimo, niti ena frizerska šola v celotni državi nima niti enega prostega mesta. Če želi kandidat postati avtoserviser, bo treba na Ptuj, v Mursko Soboto, Krško ali dvojezično šolo v Lendavi. Med bolj zaželenimi programi je tudi predšolska vzgoja, nekaj prostih mest je še na Koroškem, v Ljutomeru in Lendavi v dvojezičnem programu. Za srednji strokovni program zdravstvene nege je bilo po vpisni aplikaciji ministrstva včeraj na voljo še eno samo mesto v Ormožu in 14 v Murski Soboti.

Gimnazije so polne v večjih mestih, v Ljubljani je nekaj prostih mest le še na zasebni gimnaziji Erudio in na konservatoriju. V osrednjeslovenski regiji so gimnazijska prosta mesta le še v Ivančni Gorici. V podravski regiji ima nekaj gimnazijskih mest še Izobraževalni center Piramida. A vendarle je v gimnazijah po državi še nekaj mest, v Rogaški Slatini, na Ravnah na Koroškem in v Murski Soboti tudi v športnih gimnazijah.

Nepravočasne odločbe odnašajo želene srednje šole

Konec NPZ?

Tokrat so že drugo leto kot merilo za vpis v šole z omejitvijo poleg ocen upoštevali tudi dosežke NPZ. Ministrstvo je za Delo odgovorilo, da je treba »ponovno proučiti vlogo NPZ kot vpisnega pogoja za srednje šole z omejitvami vpisa«. Dodali so, da se bodo o tem posvetovali s strokovno javnostjo, ravnatelji in srednjimi šolami.

Ravnatelji so si za tako rešitev dolgo prizadevali. V osnovnih šolah zdaj opažajo, da učenci bolj resno pristopijo k NPZ, v srednjih šolah pa dobijo tudi kakšnega dijaka, ki so mu bila prej vrata zaprta zaradi kakšne štirice preveč. »Ne vidim potrebe, da bi to na vrat na nos spreminjali in uvajali nekaj novega, ko sploh ne vemo, kaj bi nam to prineslo,« je dejala ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Glede idej, da bi tudi za srednje šole uvedli sprejemne izpite, pa je jasna: »Če je problem, da so se nekatere osnovne šole pripravljale na NPZ, mislite, da se jutri ne bodo pripravljali na sprejemne izpite?«