Vpogledi v zdravstvene podatke lahko zmanjšajo zaupanje v sistem

Tudi v postopku izobraževanja kadrov v medicini je treba »v njihovo podzavest vsaditi«, da so podatki o bolnikih nekaj, kar je skrivnost.
Objavljeno
13. marec 2019 18.21
Posodobljeno
13. marec 2019 18.32
Afera je sprožila razpravo o delovanju centralnega sistema eZdravje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
STA
STA
Zastopnica pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore meni, da bo zaradi ugotovitev o nedovoljenih vpogledih v podatke bolnikov zaupanje ljudi v sistem še manjše, kot je bilo doslej. Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa ocenjuje, da je dogajanje poziv sistemu in vodstvom ustanov, da poskrbijo za varnost podatkov.

Po besedah zastopnice pacientovih pravic Hlade Zoretove se je ob zadnjih ugotovitvah o nedovoljenih vpogledih v podatke bolnikov pokazalo, da je mogoče človeški faktor - lahko tudi radovednost ali nepazljivost - tako močan, da je dostop do podatkov velik in da ljudje to izkoriščajo. A opozarja, da noben bolnik ne želi, da bi okolica izvedela podatke o zdravstvenem stanju posameznika.

Opozorila je, da lahko nedovoljeni vpogledi vodijo v stigmatizacije posameznikov, in ob tem spomnila na bolnike z virusom hiv ali psihiatričnimi diagnozami.

Po njenih besedah je zato na tem področju potreben še večji nadzor. Hkrati meni, da je treba tudi v postopku izobraževanja kadrov v medicini »v njihovo podzavest vsaditi«, da so podatki o bolnikih nekaj, kar je skrivnost, in da je kaznivo, če nekdo denimo zaradi malomarnosti pusti na mizi kartico za dostop do podatkov, tako da lahko nekdo drug vpogleda v podatke. Kot je še dejala, se je tudi sama s pritožbami glede uhajanja podatkov že srečevala, a bolj v manjših krajih in v manjših ustanovah.

image
Zadnje dogajanje je poziv sistemu in vodstvom ustanov, da poskrbijo za varnost podatkov. FOTO: Jure Eržen/Delo


Tudi nekdanji minister za zdravje in predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč opozarja, da imajo zdravstveni podatki posebno težo, ne samo zdravstveno, ampak tudi socialno, in da je z njimi treba delati drugače kot s kakšnimi drugimi podatki.

Tako da v zdravstvu in zdravstveni etiki po njegovih besedah velja, da je zdravstvene podatke o bolnikih treba čuvati, da so to zaupni podatki, ki se lahko uporabljajo samo v dobro bolnika, in tisti, ki do njih pridejo, nimajo nobene pravice, da bi jih razširjali naokoli.

»To, da se je zdaj ugotovilo, da so ti podatki uhajali, je dober poziv zdravstvenemu sistemu, predvsem pa vodstvom zdravstvenih ustanov, da poskrbijo za to, da bo varnost podatkov, kolikor je mogoče visoka,« je dejal Voljč in dodal, da v elektronske podatke ni možno imeti 100-odstotnega zaupanja, saj so možni vdori v sistem. Voljč sicer meni, da problematika vpogledov v zdravstvene podatke bolnikov ni tako zelo razširjena, zagotovo pa to ni dobro.

Po izbruhu afere z nedovoljenimi vpogledi v kartoteko nekdanje ministrice Milojke Kolar Celarc v UKC Ljubljana decembra 2017 so nedovoljene vpoglede obravnavali tudi v celjski in trboveljski bolnišnici. Afera je sprožila razpravo o delovanju centralnega sistema eZdravje. Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik opozarja, da sistem ne deluje, kot bi moral, na ministrstvu za zdravje pa opozarjajo, da sistem zahteva moralno ravnanje zaposlenih.