Vprašanja so za javnost, a zato še niso tudi javna

Z objavljanjem novinarskih vprašanj in svojih odgovorov želijo javne, državne ustanove, podjetja dajati vtis transparentnosti.

Objavljeno
26. september 2016 20.41
Banka Slovenije 8.oktobra 2013
Sonja Merljak
Sonja Merljak

Ljubljana – Zaplet med Natašo Pirc Musar in RTV Slovenija je spodbudil razpravo o meji med javnim in zasebnim v poslovni elektronski komunikaciji. Ali naša komunikacija nikjer ni več varna, smo vprašali tudi Natašo Pirc Musar. Novinarska vprašanja je skupaj z odgovori objavila na twitterju in tako slikovito odgovorila, da ne.

Izkušnja z Natašo Pirc Musar je pokazala, da poslovno komunikacijo bolj kot informacijska pooblaščenka ali upravno sodišče ogrožajo posamezniki, ki se odločijo, da bodo pošto razkrili, čeprav je bila poslana le njim. V času analogne komunikacije je veljalo, da bo pošto prebral le naslovnik, z njeno digitalizacijo pa se je to začelo spreminjati. Zdaj nihče ne more več pričakovati, da bo njegovo pismo videl le naslovnik. Vse pogosteje se dogaja, da naslovniki elektronska pisma, ki so jih prejeli po službeni poti, nekaznovano prepošiljajo brez soglasja ali celo vednosti pošiljatelja.

Je službeno pismo javno ali zasebno?

Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice – ki se večinoma nanaša na razmerje delavec : delodajalec – izhaja, da pojem tajnosti pisem in drugih občil zajema tako zasebno kot službeno komunikacijo ter da pravica do varstva tajnosti občil posamezniku zagotavlja, da svobodno odloča o tem, komu, v kakšnem obsegu, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo posredoval določeno sporočilo. Prejemniki in pošiljatelji morajo pri tem paziti le na to, da ne posežejo v pravice drugih oseb oziroma da jim s svojim ravnanjem ne povzročijo škode. Če to kljub temu storijo, lahko prizadeti svoje pravice uveljavljajo pred pristojnimi sodišči.

Tudi v Sloveniji je komunikacijska zasebnost ustavno zavarovana pravica. Kaj to pomeni za pisma, poslana s službenih elektronskih naslovov in v službene namene? So takšna pisma bolj javna?

Ali naša komunikacija nikjer ni več varna, smo vprašali tudi Natašo Pirc Musar. Novinarska vprašanja je skupaj z odgovori objavila na twitterju in tako slikovito odgovorila, da ne.

»Med sporočilom, poslanim z osebnega elektronskega naslova, in tistim, ki je poslan s službenega naslova, načelno ni razlike. V obeh primerih gre za sporočilo osebe, ki je pod pismom podpisana in ki je naslovljeno le na naslovnika. Ne glede na to, ali je sporočilo poslano s službenega ali zasebnega elektronskega naslova, ostaja dejstvo, da je avtor sporočilo želel poslati le določeni osebi,« meni dr. Rok Čeferin, specialist za civilno in medijsko pravo.

Odgovori, vzeti iz konteksta

Vsebina službenih dopisov je zelo pomembna tudi v novinarstvu. Novinarji vse pogosteje opažajo, da sogovorniki novinarska vprašanja in svoje odgovore nanje objavljajo na portalih, blogih ali družabnih omrežjih. Ponekod takšno početje opravičujejo z besedami, da so njihovi odgovori v medijih vzeti iz konteksta. S takšnim početjem lahko sogovorniki posežejo v intelektualno lastnino novinarjev, obenem pa najširši javnosti – torej tudi konkurenčnim medijem – razkrijejo celo morebitne ekskluzivne novinarske preiskave. »Čeprav postavljamo vprašanja, odgovori, namenjeni javnosti, ne morejo biti avtomatično javno objavljeni. To ni sporno le zato, ker kdo sam presodi, da bo vsebino večinoma brez vednosti ali pričakovanja novinarja javno objavil, ampak tudi zato, ker so tako objavljeni odgovori brez konteksta, niso osmišljeni in povezani z drugimi vidiki teme, ki jo novinar obdeluje,« pravi predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek. Ravno v takšnih primerih so odgovori vzeti iz konteksta, ki ga javnost potrebuje za boljšo informiranost.

Zlasti državne, javne ustanove, zavodi, podjetja poskušajo na ta način ustvarjati vtis, kako transparentne, morda tudi učinkovite in delujoče da so. »A za to uporabijo, da ne rečem kar zlorabijo, medije,« opozarja predsednica. »Če bi se že kdo odločil spremljati novinarjevo delo, bi lahko tudi iz javno objavljenih vprašanj sklepal, s čim se novinar ukvarja, kako pristopa, kaj proučuje. S tem se lahko ustvarja neka oblika nadzora nad delom novinarjev. Če gre za teme, ki jih novinar še obdeluje, lahko javna objava elektronskih pisem – vsaj posredno in v določenih primerih – vpliva tudi na vsebino prispevka, na primer na odzive drugih virov,« pojasnjuje Petra Lesjak Tušek.

Dilema, ali so elektronska pisma javnih uslužbencev javna ali zasebna, se je odprla, ko je Nataša Pirc Musar od RTV Slovenija zahtevala fotokopijo osnutka pravnega mnenja odvetniške družbe, ki je bila poslana na zasebni naslov vodje pravne službe. Njeni zahtevi sta pritrdila informacijska pooblaščenka in upravno sodišče. Na RTV Sloveniji se zahtevi upirajo, saj so prepričani, da gre za hud poseg v zasebnost.