Vrh domače politike enoten kot že dolgo ne
O volilni zakonodaji, pokrajinah in podnebnih ukrepih.
Odpri galerijo
Predsednik republike Borut Pahor je gostil predsednika vlade Marjana Šarca, predsednika državnega zbora Dejana Židana in predsednika državnega sveta Alojza Kovšco. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Poleg arbitražne razsodbe, ki je po njihovem dokončno odločila mejo med Slovenijo in Hrvaško, so štirje predsedniki soglašali o nujnih premikih pri okoljski problematiki v praksi ter pri vprašanju ustanovitve pokrajin in spremembe volilne zakonodaje, za kateri je potrebno široko politično soglasje.
Zato bodo predsednik republike Borut Pahor, premier Marjan Šarec, predsednik državnega zbora Dejan Židan in državnega sveta Alojz Kovšca vodje poslanskih skupin pozvali, da januarja dokončno uskladijo predlog za ukinitev volilnih okrajev in za uvedbo relativnega prednostnega glasu, kjer so se že uskladili, in začnejo zbirati podpise. »Če in ko bo zbranih 60 ali več podpisov poslancev, se bo predlog uvrstil v državni zbor,« je napovedal Pahor. Tudi Šarec meni, da je čas za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je zakonodajalcu naložilo, naj neustavno stanje odpravi do decembra 2020. Njegova LMŠ bi poleg SMC, SD, NSi, Levice, SAB in SNS podprla ukinitev okrajev z uvedbo neobveznega prednostnega glasu.
Med tem se bo pripravi zakonodaje za uvedbo pokrajin, ki jo vodi državni svet, pridružil minister za finance, tako da bo lahko delovna skupina pred končno politično odločitvijo, za katero je potrebnih 60 glasov, pripravila zakon o financiranju pokrajin. Vlada je ustanavljanju pokrajin naklonjena, a bo treba rešiti vprašanje, kakšne naloge bodo imele pokrajine in kje bodo sedeži. »Da ne bodo same sebi namen,« je opozoril premier.
Najvišji predstavniki slovenske politike so se strinjali ne le o glavnih političnih vprašanjih, ampak tudi o nujnosti premikov pri podnebni in energetski politiki. Po ocenah premiera je velik problem Slovenije tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki »nam daje 25 odstotkov električne energije«, a dokler ga ne bomo zaprli, se bomo po njegovem mnenju težko pogovarjali o bolj zeleni okoljski politiki.
Zato bodo predsednik republike Borut Pahor, premier Marjan Šarec, predsednik državnega zbora Dejan Židan in državnega sveta Alojz Kovšca vodje poslanskih skupin pozvali, da januarja dokončno uskladijo predlog za ukinitev volilnih okrajev in za uvedbo relativnega prednostnega glasu, kjer so se že uskladili, in začnejo zbirati podpise. »Če in ko bo zbranih 60 ali več podpisov poslancev, se bo predlog uvrstil v državni zbor,« je napovedal Pahor. Tudi Šarec meni, da je čas za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je zakonodajalcu naložilo, naj neustavno stanje odpravi do decembra 2020. Njegova LMŠ bi poleg SMC, SD, NSi, Levice, SAB in SNS podprla ukinitev okrajev z uvedbo neobveznega prednostnega glasu.
Med tem se bo pripravi zakonodaje za uvedbo pokrajin, ki jo vodi državni svet, pridružil minister za finance, tako da bo lahko delovna skupina pred končno politično odločitvijo, za katero je potrebnih 60 glasov, pripravila zakon o financiranju pokrajin. Vlada je ustanavljanju pokrajin naklonjena, a bo treba rešiti vprašanje, kakšne naloge bodo imele pokrajine in kje bodo sedeži. »Da ne bodo same sebi namen,« je opozoril premier.
Najvišji predstavniki slovenske politike so se strinjali ne le o glavnih političnih vprašanjih, ampak tudi o nujnosti premikov pri podnebni in energetski politiki. Po ocenah premiera je velik problem Slovenije tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki »nam daje 25 odstotkov električne energije«, a dokler ga ne bomo zaprli, se bomo po njegovem mnenju težko pogovarjali o bolj zeleni okoljski politiki.
