Vrhovno in specializirano državno tožilstvo kritična do zakona o Skoku

Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (VDT) in Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (SDT) sta objavila odziv na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (StKOK), ki ga je vlada predstavila 15. julija 2026.

Obe instituciji menita, da predlagana ureditev ne prinaša bistvenih izboljšav pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj, hkrati pa opozarjata na organizacijske in sistemske spremembe, ki bi lahko vplivale na delovanje državnega tožilstva.

Na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da je bil predlog pripravljen brez sodelovanja strokovne javnosti in organov, na katere se spremembe neposredno nanašajo. Kritični so tudi do namere, da bi zakon obravnavali po nujnem zakonodajnem postopku, saj po njihovi oceni za to niso izpolnjeni pogoji.

Prva predstavitev predloga zakona o Skoku

Pri tem navajajo, da ob sprejetju zakona na vladi niso razpolagali z uradnim besedilom, temveč zgolj z različico predloga, ki je bila za kratek čas objavljena na spletni strani vlade in naj bi se pred sprejetjem še spreminjala.

Po oceni vrhovnega državnega tožilstva predlog presega cilj učinkovitejšega boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, saj posega tudi v sistem imenovanja vseh državnih tožilcev.

Med pomembnejšimi spremembami izpostavljajo predvideno ureditev, po kateri minister pri pripravi predlogov za imenovanje državnih tožilcev ne bi bil več vezan na mnenje državnotožilskega sveta. Na tožilstvu menijo, da bi takšna rešitev lahko zmanjšala strokovno avtonomijo tožilstva in povečala politični vpliv na kadrovske postopke.

Dolgo pričakovani zakon o Skoku v vladni obravnavi

Predlog predvideva tudi preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva (SDT) v nov organ – StKOK. S tem bi prenehali mandati sedanjemu vodstvu SDT, spremenil pa bi se tudi način imenovanja vodje nove institucije in njegovih namestnikov, pri katerem bi pomembnejšo vlogo dobila vlada in državni zbor.

Učinkovitost pregona po mnenju tožilstva

Na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da je glavni izziv kazenskega pregona dolgotrajnost postopkov. Po njihovem mnenju bi bila za bistveno skrajšanje postopkov potrebna predvsem celovita prenova zakona o kazenskem postopku, ne zgolj reorganizacija obstoječega sistema.

Opozarjajo tudi, da predlog ne vsebuje nekaterih pomembnih rešitev, ki bi po njihovem mnenju lahko vplivale na hitrejše postopke, hkrati pa pušča odprta številna vprašanja glede prehodnega obdobja in obravnave že začetih postopkov.

Obe instituciji menita, da predlagana ureditev ne prinaša bistvenih izboljšav pri pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj, hkrati pa opozarjata na organizacijske in sistemske spremembe, ki bi lahko vplivale na delovanje državnega tožilstva. FOTO: Leon Vidic

Na specializiranem državnem tožilstvu ocenjujejo, da zakon v bistvenem ne spreminja pristojnosti organa pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Po njihovih navedbah se spremembe nanašajo predvsem na organizacijo in preimenovanje SDT v StKOK.

Kot poudarjajo, predlog spreminja katalog kaznivih dejanj, za katera bo pristojen novi organ, ter ureja sodelovanje drugih državnih organov s StKOK, vendar po njihovi oceni te spremembe ne prinašajo novih pristojnosti ali večjih pooblastil pri kazenskem pregonu.

Na SDT dodajajo, da korupcijska kazniva dejanja, gospodarski kriminal in organizirani kriminal že zdaj sodijo v pristojnost specializiranega državnega tožilstva in da naj bi jih StKOK obravnaval v primerljivem obsegu.

Potrebne spremembe procesne zakonodaje

Posebno pozornost na SDT namenjajo spremembam kazenskega postopka. Opozarjajo, da predlog sicer predvideva drugačno ureditev preiskav za zadeve iz pristojnosti Skoka, vendar po njihovem mnenju ne uvaja dejanske tožilske preiskave, saj bi ključna preiskovalna dejanja še naprej potekala pod nadzorom sodišča.

Za učinkovitejši pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj bi bilo po njihovi oceni treba spremeniti predvsem procesno zakonodajo, vključno s pristojnostmi policije in tožilstva v predkazenskem postopku, ureditvijo prikritih preiskovalnih ukrepov ter pravili o izločitvi dokazov in poteku kazenskega postopka.

Vrhovno državno tožilstvo ocenjuje, da predlagane spremembe ne bodo bistveno prispevale k učinkovitejšemu pregonu najhujših kaznivih dejanj, temveč predvsem spreminjajo organizacijo državnega tožilstva in sistem imenovanj.

Obe instituciji zato menita, da bi bilo zaradi obsega in pomena predvidenih sprememb zakon smiselno obravnavati po rednem zakonodajnem postopku, ki bi omogočil širšo strokovno razpravo in vključitev pristojnih institucij v pripravo zakonodaje.