Vrhovno sodišče glede Skoka poziva k ponovnemu razmisleku

Če bo zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, bolj znan kot zakon o Skoku, sprejet z doslej znano vsebino, bo zaradi nekaterih predvidenih rešitev močno vplival na stopnjo pravne varnosti, opozarja predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož, ki pristojne poziva, naj ponovno razmislijo o določenih delih predloga. Generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki vidi v spremembah povečanje vpliva politike na celotno državno tožilstvo, pričakuje, da bo stroka vključena v nadaljnje postopke.

Dolgo pričakovani zakon o Skoku v vladni obravnavi

Vplivanje na volitve, dajanje in prejemanje podkupnin, pranje denarja, oškodovanja javnih sredstev, kriminal, izvršen v hudodelski združbi, so med kaznivimi dejanji, ki jih obravnava zakon Skoku. Predsednik Demokratov Anže Logar, ki ga je s pravosodnim ministrom Mihaelom Zupančičem, predstavil v četrtek, je prepričan, da bo to podlaga za oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper organizirano kriminaliteto, kazniva dejanja belih ovratnikov in korupcijo. Med drugim predvideva enotno specializirano verigo policije, tožilstva in sodišča, s preimenovanjem specializiranega državnega tožilstva v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter ustanovitvijo novega specializiranega sodišča namesto obstoječih štirih posebnih oddelkov.

Materija zadeva neposredno Nacionalni preiskovalni urad, a na Policiji pravijo, da posameznih rešitev ter njihovih kadrovskih, organizacijskih in finančnih posledic v tej fazi še ne morejo komentirati, ker je še v postopku obravnave. Pomisleke pa so izrazili tako v sodstvu kot v tožilskih vrstah.

Prva predstavitev predloga zakona o Skoku

»Naj bom jasen, namen mojega odziva ni, da bi oporekal legitimnosti zakona, saj je po ustavi prav državni zbor tisti, ki je pristojen, da organizacijo in pristojnost sodišč uredi z zakonom,« je poudaril Orož in dodal, da želi z odzivom predlagatelje zakona in državni zbor prepričati, naj nekatere rešitve ponovno premisli.

Predlog med drugim določa, da bo o obtožnicah za točno določena kazniva dejanja od 1. januarja 2027 odločalo specializirano sodišče in da bodo sodniki na njem smeli soditi le tem zadevam. Trideset sodnikov, ki so zdaj na štirih specializiranih oddelkih, kjer rešijo več zadev, kot je pripada, ima poleg teh specialnih v delu še približno 500 ostalih kazenskih zadev. Snovalci zakona so si zamislili, da bi jim te odvzeli. Četudi gre morebiti za sojenja zaradi umora, poslovne goljufije ali posilstva in so mogoče že tik pred odločitvijo, bo moralo sodišče zaradi zahtev zakona začeti sojenje znova pred drugim sodnikom. »Časi reševanja se bodo podaljšali. Za obtoženca to pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku. Pa ne samo zanj, tudi za oškodovanca, na primer žrtev posilstva, ki že tako trpi, ko čaka na pravico. Mogoče bo pregon kaznivega dejanja celo ustavljen zaradi zastaranja,« je posvaril Orož.

Več kot postavitev table na stavbo

O pritožbah na sodbe specializiranega sodišča bo odločalo zgolj višje sodišče v Mariboru, ki je kadrovsko več kot pol manjše od ljubljanskega. »Višje sodišče v Mariboru je sicer odlično sodišče, vendar bo koncentracija pritožb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu gotovo negativno vplivala na čas njihovega reševanja,« je še en vidik izpostavil predsednik vrhovnega sodišča, ki ima resne pomisleke tudi glede roka ustanovitve specializiranega sodišča. To je 1. januarja 2027, na isti dan, ko se začne izvajati obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega sodstva.

Pregon korupcije na visoki ravni je v Sloveniji izjema

»Rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda, še več, ruši stabilnost sodnega sistema, posebej pa kazenskega sodstva. Kar je zakonodajalec z eno roko v preteklih dveh letih skupaj z nami zgradil, utegne z novim predlogom podreti. Ustanovitev novega sodišča ne pomeni le postavitve table na stavbo,« je kritičen Orož. Slovenija si, po njegovih besedah, ne sme privoščiti, da bi imela 1. januarja 2027 nedelujoče kazensko sodišče, »takšno stanje, h kateremu zakonski rok naravnost kliče, bi bilo neustavno«.

Vlado poziva, da skupaj naredijo preboj za uspešen pregon kaznivih dejanj s spremembo zakona o kazenskem postopku, ki je zastarel in ne omogoča odziva na sodobni kriminal.

Da brez temeljite vsebinske prenove zakona o kazenskem postopku uvedba neprave tožilske preiskave ne bo pospešila postopkov, je izpostavila tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki je izrazila nestrinjanje z načinom priprave zakona brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se spremembe nanašajo. Njegova vsebina presega cilj, ki naj bi ga zasledoval, tudi s spremembo postopka imenovanja tožilcev. Minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje namreč ne bi bil več vezan na mnenje državnotožilskega sveta. »S tem se sistemsko slabi strokovno avtonomijo tožilstva in krepi možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva,« je ostra Katarina Bergant, ki upa, da bo zakon obravnavan po rednem postopku.

Tudi na specializiranem državnem tožilstvu po besedah vodje Ivana Pridigarja ocenjujejo, da predlog ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe. Brez posegov v procesno zakonodajo, predvsem pristojnost policije in tožilstva v predkazenskem postopku ter ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov, ki bodo omogočili zbrati dovolj in predvsem kvalitetne dokaze, preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva v StKOK ne bo prineslo pričakovanih rezultatov, meni Pridigar.