Vrhovno sodišče razveljavilo Rožmanovo sodbo

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti škofu Gregoriju Rožmanu in soobtoženemu Mihi Kreku.

Objavljeno
11. oktober 2007 19.22
Novi ljubljanski nadškof Alojz Uran
Ljubljana – Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi ljubljanske nadškofije ter razveljavilo pravnomočno sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo v primeru sojenja škofu Rožmanu do bistvenih kršitev kazenskega postopka. Zadevo je vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje, so sporočili z vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je v primeru sojenja škofu Rožmana prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka glede vprašanj sojenja v nenavzočnosti, glede vprašanj pravice do obrambe in tudi glede vprašanja, ali je bila dana pravna podlaga za to, da je škofu sodilo vojaško sodišče.

Pri presoji je vrhovno sodišče določbe zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, na podlagi katere je bil Rožman obsojen, razlagalo s pomočjo uredbe o vojaških sodiščih, zakonika o sodnem kazenskem postopku za Kraljevino SHS, statutom Nürnberškega sodišča in sedaj veljavnega zakona o kazenskem postopku.

Ker so razlogi glede nedopustnosti sojenja v nenavzočnosti v korist tudi obsojenemu Mihi Kreku, je vrhovno sodišče obenem odločilo v njegovo korist, čeprav zanj zahteva za razveljavitev sodbe ni bila izrecno vložena.

Pravno podlago za takšen korak je ljubljanska nadškofija dobila z 20. členom novele zakona o kazenskem postopku iz leta 2005, po kateri je bil podaljšan rok za vlaganje takšnih zahtev do 31. decembra 2008 in razširjen krog upravičencev za njihovo vložitev, med katere zdaj sodijo, ko gre za duhovnike, redovnike in redovnice, tudi verske skupnosti.

Tako je ljubljanski nadškof Alojz Uran 31. decembra lani na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v procesu zoper škofa Gregorija Rožmana in peterico soobtoženih (Lovro Hacin, Erwin Roesener, Leon Rupnik, Miha Krek in Milko Vizjak), ki so bili pred ljubljanskim vojaškim sodiščem obsojeni avgusta leta 1946. Ljubljanska nadškofija je v zahtevi uveljavlja nekatere postopkovne kršitve, ki naj bi se zgodile v tem procesu. Vrhovno sodišče je bilo v svoji presoji vezano na zakon o kazenskem postopku, v skladu s katerim se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.

Korak k normalizaciji odnosov v slovenski družbi

Alojz Uran pravi, da naj bi sodišče v razsodbi opozorilo na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu: "Šlo je za totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev."

Ljubljanski metropolit ugotavlja, da mu je vrhovno sodišče kot zastopniku ljubljanske nadškofije ugodilo in razsodilo, da se izpodbijana pravnomočna sodba obsojenih Gregorija Rožmana in Mihe Kreka razveljavi. Po mnenju nadškofa razsodba pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je na pobudo komunističnih ideologov in zgodovinopiscev trajala vse od leta 1945 naprej. Razsodba naj bi tako končno omogočila korektno razjasnitev odnosa, ki ga je imel škof Rožman do okupacijskih sil. Nadškof Uran je opozoril tudi na razstavo Boj proti veri in Cerkvi v Muzeju novejše zgodovine, kjer je prikazano, kako so bila tedanja sodišča pristranska in do Cerkve sovražno nastrojena: "Iz dokumentov na razstavi je tudi razvidno, kakšno vlogo je igral škof Rožman med vojno, saj je pomagal vsem ljudem brez razlike in odklanjal vsakršno nasilje." Za Cerkev na Slovenskem razsodba pomeni pomemben korak k normalizaciji odnosov v slovenski družbi, ki jo še toliko let po drugi svetovni vojni obremenjuje ideološka razdeljenost in nestrpnost do Cerkve, je še zapisal ljubljanski nadškof.

Stanovnik pričakuje še težjo obsodbo

Nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič je dejal, da je razveljavitev sodbe proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu in nekdanjemu voditelju SLS Mihi Kreku vendarle dokaz, da pravna država kljub desetletnemu nagajanju politike in ideologije na koncu le pride do prave poti.

Sodba proti nekdanjemu škofu Rožmanu je po njegovih besedah ena najbolj sramotnih sodb. Zadeva je sedaj vrnjena Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Drobnič pričakuje oprostitev in vsekakor ne takšne sodbe kot je sedanja, kjer je bilo po njegovih besedah veliko protislovij in nekonsistentnosti ter je bila zadeva politična.

Predsednik Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Janez Stanovnik pa meni, da je danes na razpolago več dokumentov, ki nekdanjega škofa Rožmana bistveno bolj bremenijo kot pa v času, ko je bila izrečena sodba. Glede na dokumente zgodovinopisja Stanovnik tako pravi, da bi v obnovljenem postopku pričakoval še težjo obsodbo.