Tiskane izdaje
»Razmere so kritične. V dveh dneh smo imeli toliko primerov gripe kot prej v polovici tedna. Od novega leta smo dokazali 570 primerov gripe, veliko pa je še tistih, ki so prišli zaradi zapletov po gripi in niso vključeni v te podatke,« je opozorila vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v UKC dr. Tatjana Mrvič.
V ljubljanskem UKC so zato včeraj sprožili zeleni alarm. »Odpreti smo morali dodatno ambulanto. Na internističnem delu urgence vsak mesec obravnavamo po 1300 bolnikov, v teh dneh pa jih bo 2300 in več. Večinoma so to bolniki z resnimi kroničnimi boleznimi in se jim je stanje še poslabšalo zaradi okužb dihal, zdaj že v 80 odstotkih zaradi virusa influence tipa A in B,« je opozoril vodja internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana dr. Hugon Možina.
Cepljenih malo, tudi med zdravstvenimi delavci
Čeprav ministrstvo za zdravje še ni razglasilo epidemije gripe, so po besedah strokovnega direktorja interne klinike UKC Ljubljana dr. Zlatka Frasa včeraj aktivirali Načrt za delovanje UKC ob množični nesreči ali nenadnem prihodu večjega števila obolelih. V zadnjih dveh dneh so na internistični prvi pomoči imeli pravi naval obolelih.
V interni kliniki UKC Ljubljana so zaradi zelenega alarma povečali število ambulant, aktivirali dodatne zdravnike, sestre in administrativne delavce, odprli so dodatno ambulanto, ki deluje v prostorih za nefrologijo, dodaten prostor zagotavljajo še v urgentnem bloku in v anesteziološki službi urgentnega bloka. Tudi v bolnišnici Petra Držaja so povečali število dodatnih postelj z 20 na 30. Hkrati prosijo vse, da naj, če le ni nujno, ne hodijo na urgenco, in naj to storijo le, če bi se jim poslabšalo zdravstveno stanje. Zelo veliko pacientov pričakujejo tudi na pediatrični kliniki, na otroškem oddelku klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na dan pregledajo po več kot 90 pacientov. A za zdaj kaže, da zbolevajo predvsem starejši in da med otroki še ni toliko obolelih. To pa ne pomeni, da se to v prihodnjih dneh ne bi spremenilo.
Vrhunec obolevnosti je mogoče pričakovati čez približno dva tedna, sta nam pojasnili dr. Maja Sočan in dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), in dodali, da so bolnišnice tako obremenjene, ker obolevajo starejši, pri katerih je treba bolnišnično zdravljenje, ki ga spremljajo zapleti in je predvsem daljše kot pri otrocih.
V novomeški bolnišnici, kjer so včeraj prepovedali obiske, so po besedah Milivoja Piletiča januarja obravnavali 30 dokazanih primerov gripe, v Splošni bolnišnici Izola so jih imeli po informacijah Janija Derniča 47. V izolski bolnišnici je med zdravstvenim osebjem v bolniškem staležu približno dvakrat več zaposlenih kot navadno.
Letošnja gripa zgodnejša od lanske
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v zadnjem poročilu tedenskega spremljanja gripe in drugih akutnih okužb dihal ugotovil, da se je po vzorčnem podatku število v ambulantah osnovnega zdravstva zaradi gripe povečalo na 120 (od 100.000 prebivalcev) oziroma 1800 (od 100.000 prebivalcev) zaradi drugih akutnih okužb dihal. Posebnost letošnje gripe je, da se je pojavila vsaj štiri tedne prej kot lani in da je sedanja stopnja obolevnosti približno dvakrat višja, kot je bila v času lanskega vrha epidemije sredi februarja. V treh četrtinah odvzetih vzorcev je bilo 75 odstotkov primerov influence tipa A (H3N2) in 25 odstotkov influence B (linija Yamagata). Oba seva sta vključena v letošnjem cepivu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je največ obolelih za gripo v Albaniji, visoka stopnja tudi v Franciji, Švici, Avstriji, Makedoniji, Grčiji, na Finskem in Irskem, medtem ko je v večini drugih evropskih držav, tudi v Sloveniji, srednja pojavnost gripe.
Čeprav natančno vemo, koliko ptic je letos umrlo zaradi ptičje gripe, je odgovor na to vprašanje pri ljudeh veliko bolj zapleten. Miloš Kravanja z NIJZ je pojasnil, da je v zadnjih 17 letih vsako leto povprečno umrlo pet ljudi zaradi gripe kot osnovnega vzroka. Veliko več pa dodatno umre bolnikov, ki jim gripa povzroči usodno poslabšanje njihove siceršnje kronične bolezni, in če nastopi smrt, kot vzrok ni zabeležena gripa, ampak denimo pljučnica, popuščanje srca, motnje srčnega ritma itd., je pojasnila težko merljivost vpliva gripe na umrljivost ljudi dr. Maja Sočan.
Na Nizozemskem cepljenih tri četrtine starejših
V lanski sezoni se je proti gripi cepilo le 66.646 ali 3,2 odstotka prebivalcev in le deset odstotkov starejših od 65 let. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vsaj 75-odstotno precepljenost med starejšo populacijo. Po nekaj let starih podatkih so približno 75-odstotno precepljenost starejših dosegli na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Španija, Italija in Francija dosegajo od 50- do 60-odstotno precepljenost. V Trstu navajajo, da je cepljenih 48 odstotkov starejših meščanov.
Infografika: Delo
V Sloveniji se je v zadnjih dvanajstih letih število cepljenih zmanjšalo za tretjino. Glavni vzrok za upadanje zanimanja za cepljenje so negativne kampanje in boj določenih skupin proti cepljenju, ki ga sicer priporočajo vse zdravstvene organizacije na svetu. V ZDA so po podatkih koprskega epidemiologa Borisa Kopiloviča dosegli kar 40-odstotno precepljenost prebivalstva. Medtem ko je v Sloveniji celo med zdravstvenimi delavci manj kot deset odstotkov cepljenih (to dodatno vliva nezaupanje prebivalstva), v večini ameriških bolnišnic sploh ne moreš biti zaposlen v zdravstveni ustanovi, ne da bi bil cepljen. Vzrok je preprost: če bolnik dokaže, da se je okužil v zdravstveni ustanovi, mora ta pacientu plačati odškodnino.
K zadržanosti do cepljenja pripomore tudi dejstvo, da cepivo v približno 30 odstotkih ni učinkovito ali pa je le delno. Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da se bodo letos aktivno vključili v prizadevanja za povečanje deleža cepljenih, zato so NIJZ že naložili dodatne aktivnosti. Leta 2015 so finančno podprli raziskovalni projekt, katerega rezultati bodo znani junija. Z njim bodo poskušali pomagati pri ukrepanju na področju precepljenosti med zdravstvenimi delavci.
