Vrnil se je železni Herman Rigelnik

Ljubljana – V petek se je iztekel rok, v katerem je morala DUTB odgovoriti na predlog revizijskega poročila računskega sodišča o njenem poslovanju za leti 2014 in 2015. Velik del dobrih 400 strani dolgega poročila je namenjen prodaji terjatev do družbe ACH, ki jo je dolga leta vodil Herman Rigelnik.

»Ker je bil to takrat eden ključnih poslov Družbe za upravljanje bank (DUTB), je jasno, da smo pod drobnogled vzeli tudi prodaje terjatev do ACH,« je pred objavo izsledkov revizije, ki so še zaupni, dejal Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča.

DUTB je terjatve do holdinga ACH prodala marca leta 2015 v paketu s terjatvami do Elana, Adrie Airways in Polzele. Kupec je bila ameriška Bank of America Merrill Lynch (BAMLI), posel pa je vznemirjal javnost, saj so se pojavile ocene, da so bile terjatve prodane prepoceni. Zdelo se je, da so v DUTB pri prodaji pomagali BAMLI, saj konkurenčnih ponudnikov, ki so se zanimali za nakup, niso pozvali k izboljšanju ponudb. Za marsikoga je bilo nerazumljivo, da so terjatve tako različnih podjetij prodajali v paketu in k oddaji ponudb niso pozvali vlagateljev, ki bi kupili le terjatve do posameznih družb. Kmalu po tem je v zgodbo vstopila še investicijska skupina VR Capital, ki upravlja največji ruski hedge sklad, zato so se pojavile špekulacije, da je BAMLI terjatve kupila v imenu tretje osebe.

Še vedno brez odgovorov

Ne le prodaja, ampak tudi sam prenos terjatev z NLB in Abanke na DUTB je postavil več vprašanj, ki še niso dobila ustreznega odgovora: na primer, zakaj sta bila ACH in Protej (to je bila družba, ki je lastniško obvladovala ACH, njeni lastniki pa so bili menedžerji ACH) sploh prenesena na DUTB. Računsko sodišče je v svoji reviziji prenosa terjatev z NLB ugotovilo, da je bilo od 286 komitentov kar 56 takih, za katere niso bila izpolnjena osnovna merila za prenos, v času prenosa so imeli boniteto A, B ali C, več kot polovica tudi ni bila neplačnikov kreditov. So bila merila res (tudi) politična? »Ne vem, kakšen je odgovor. Nekdo je v našem primeru gotovo naredil nekaj hudo narobe. ACH je namreč z lahkoto in tudi dve leti pred rokom poplačal vse svoje dolgove in ta agonija res ni bila potrebna,« pravi Herman Rigelnik, nekdanji dolgoletni prvi mož ACH in tudi njegov največji lastnik. »Menim, da je treba to zadevo tako ali drugače razčistiti. Dejstvo je, da ACH ni bil nikoli prezadolžen, nikoli zrel za stečaj, in res je vprašanje, zakaj so bile narejene te poteze in zakaj so se terjatve prenašale po takšnih diskontih. Ključno vprašanje je, kdo je na NLB in Abanki vrednotil oziroma ocenjeval, katere terjatve so zrele za prenos. Protej so na DUTB prenesli po vrednosti nič, dve leti pozneje pa je bil taisti Protej vreden 181 milijonov evrov. Težko špekuliram, kaj bo glede prodaje terjatev do ACH ugotovilo računsko sodišče,« dodaja Rigelnik.

»Na številna vprašanja bi lahko odgovorili, če se Banka Slovenije ne bi tako upirala naši reviziji; kdo je sploh določil, da se te terjatve prenesejo na DUTB? Mi imamo zvezane roke, nima pa jih policija,« opozarja Tomaž Vesel. Računsko sodišče je dokumente predalo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu. Tam so za Delo povedali, da o prenosu terjatev na slabo banko poteka zbiranje obvestil v predkazenskem postopku. Podrobnejših informacij pa zaradi interesa postopka in varstva osebnih podatkov ne razkrivajo.

Po ocenah je NLB samo zaradi prenosa terjatev do ACH in Proteja (vrednost terjatev do te družbe je bila ocenjena celo na nič) izgubil več kot 41 milijonov evrov, neupoštevajoč obresti. Ena pomembnejših zgodb slovenske tranzicije se je tako končala z oškodovanjem slovenskih davkoplačevalcev.

Gledal si bo pod prste

Rigelnik je bil sicer minuli teden imenovan za člana upravnega odbora družbe ACH 3, ki se je na isti skupščini odrekla svojemu imenu in se preimenovala v Axor holding. Rigelnik je bil po javno dostopnih dokumentih sicer v upravni odbor imenovan za šest let, sam pa pravi, da bo to obdobje precej krajše in da se bo s funkcije umaknil, ko se bo iz tujine vrnil Peter Krivec, nekdanji finančni direktor holdinga ACH. Nekdanji holding ACH so pred tem razdelili na tri dele. Lastniki Proteja so svojo družbo prodali francoskemu proizvajalcu avtodomov Trigano, a ker je Francoze iz portfelja Proteja zanimala le novomeška Adria Mobil, so preostalo premoženje prenesli na novoustanovljeni družbi ACH 2 (na njej je ostala trgovina z avtomobili Autocommerce) in ACH 3, ki ima v lasti tudi 75-odstotni delež Union hotelov, skoraj desetino Pokojninske družbe A in posredno tudi skoraj četrtino Term Topolšica. Vrednost premoženja, ki je tako prešla v roke Hermana Rigelnika, je po ocenah višja od 27 milijonov evrov.