Prihaja idealno poletje, a suša ostaja, pridelkov ni, Soča pa rekordno topla

Vročina danes še vztraja, velika toplotna obremenitev pa bo poleg Primorske zajela tudi nižine v notranjosti države. Na Goriškem se lahko temperature povzpnejo do 38 stopinj Celzija. Nekaj osvežitve bodo prinesle krajevne plohe in nevihte, občutnejši predah pa na Arsu napovedujejo sredi tedna. »Od jutri bomo imeli idealno poletje, do nedelje ne bo neviht,« je povedal meteorolog Branko Gregorčič.

Gregorčič je spomnil, da vročinsko obdobje z nekaj blažjimi prekinitvami traja že od druge polovice junija. V prihodnjih dneh se bo vročina nekoliko umirila, temperature v notranjosti države ne bodo segle bistveno višje od 30 stopinj Celzija, na Primorskem pa še vedno okoli 35. Ker je v zadnjih 30 dneh padlo le od 20 do 30 odstotkov običajne količine dežja, bodo sušne razmere vztrajale še vsaj do konca tedna.

Za zdaj je težko predvideti, ali bodo padavine od nedelje naprej prinesle tudi neurja z vetrom in točo. Če bodo to pričakovali, bodo javnost obvestili, je pojasnil Gregorčič.

Reke na vodnem minimumu, dežja komaj za polovico dolgoletnega povprečja

Prihodnji teden hladneje

Od jutri do sobote Gregorčič pričakuje prijetnejše poletno vreme z jutranjimi temperaturami okoli 15 stopinj Celzija in brez neviht. Od nedelje bo začel pritekati hladnejši zrak, povečala se bo možnost padavin, prihodnji teden pa naj bi se obdobje hude vročine končalo.

Vročina bo popustila, a je še vprašanje, kakšna bo pot do tega. FOTO: Blaž Samec

Agrometeorologinja Andreja Sušnik z Arsa je pojasnila, da so se sušne razmere v površinskem sloju tal še zaostrile. Sušomer se je že prejšnji četrtek v večjem delu države obarval rdeče in oranžno, kar kaže na zelo hudo sušo. Kljub krajevnim padavinam se razmere zaradi visokih temperatur niso bistveno izboljšale, suša pa se nadaljuje ta teden.

Tudi naslednja vremenska motnja po njenih besedah ne bo občutneje izboljšala stanja izsušenih travnikov, gozdov in drugih rastlin. Za opaznejše izboljšanje bi potrebovali več kot sto milimetrov dežja, razporejenega v več padavinskih obdobjih, ne nalivih. Za to pa je žal manjša možnost, ugotavlja Andreja Sušnik.

Rekordne temperature Soče

Hidrolog Janez Polajnar z Agencije RS za okolje (Arso) je opozoril, da se količinsko stanje površinskih in podzemnih voda še naprej zaostruje. Trenutne razmere se po intenzivnosti uvrščajo na četrto mesto med najbolj izrazitimi v zadnjih desetletjih, podobno je bilo v letih 2022, 2003 in 1994.

Po slovenskih rekah trenutno teče le od 30 do 50 odstotkov vode, običajne za začetek avgusta. Posebnost letošnjega poletja je to, da se je dolgotrajnim nizkovodnim razmeram pridružil dolg vročinski val. Temperature rek so se zato zelo povišale. Temperatura Save v spodnjem toku presega 27 stopinj Celzija, posebej pa izstopa Soča, kjer je srednja dnevna temperatura presegla 15 stopinj Celzija. Take temperature v sicer izrazito hladni reki doslej še niso izmerili, je opozoril Polajnar.

Vse manj vodnati so tudi kraški izviri, pri katerih se trenutne razmere po intenzivnosti uvrščajo na šesto mesto. Najbolj sušne razmere so na Bovškem, Koroškem, Kočevskem in Obali. V prihodnjih dneh je sicer pričakovati nekaj osvežitve in padavin, vendar te po Polajnarjevih besedah ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje razmer, lahko pa začasno nekoliko izboljšajo stanje površinskih voda. Tudi Polajnar pravi, da bi za izboljšanje bile nujne dolgotrajne umirjene padavine, pasti bi moralo več kot sto milimetrov vode.

Soča je rekordno topla. FOTO: Blaž Samec

Tako slabe letine niti najstarejši hmeljarji ne pomnijo

Varčna in odgovorna raba vode

Mag. Iztok Rozman, namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je poudaril pomen odgovorne rabe pitne vode v času suše. Ker je oskrba z vodo izrazito lokalnega značaja, uporabnikom svetuje predvsem, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe svojega izvajalca preskrbe s pitno vodo ter jih upoštevajo tudi ob morebitnem izboljšanju razmer.

Splošno priporočilo je varčna in odgovorna poraba vode. Posamezni izvajalci lahko uvedejo tudi omejitve nenujne rabe, denimo zalivanja zelenic, pranja avtomobilov in podobnih dejavnosti. Cilj takšnih ukrepov je zagotoviti dovolj pitne vode za vse uporabnike ter preprečiti uvedbo še strožjih omejitev.

Podgoršek: Velik izpad, podpirajte slovenske kmete

Dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je opozoril, da suša in visoke temperature močno vplivajo na pridelke. Pri žitih so izpadi ponekod od 30 do 50 odstotkov, pri koruzi pa na najbolj prizadetih območjih tudi do 80 ali 90 odstotkov. »Vsi smo pričakovali lepo poletje, prišel pa je vročinski val,« je dejal Podgoršek.

Kot je dodal, so nekateri kmetje že začeli pospravljati koruzo, da bodo imeli vsaj nekaj krme. V vročini prisilno zorijo plodovi, kar pomeni manjši pridelek in nižjo kakovost. Sadje tudi odpada, zlasti hruške. 

Težave so v sadovnjakih, vinogradih, sladkovodnih ribogojnicah in gozdovih. Ribogojnice zaradi vročine opuščajo dejavnost. V gozdovih hrasti rumenijo, smreke pa čaka še dodaten napad podlubnikov, saj razmere omogočajo še eno generacijo škodljivcev več.

Kmetom svetuje racionalno rabo vode, namakanje, kjer je mogoče, ter upoštevanje strokovnih priporočil. Namakalni sistemi še nimajo znatnih omejitev, moralo pa bi se razširiti. Podgoršek se je zavzel za ukrepe za zadrževanje vode, ko je imamo dovolj, med sistemske ukrepe pa je uvrstil tudi povečanje vsebnosti organskih snovi v tleh, ki bolje zadržujejo vodo. Spomnil je še na kolobarjenje in okopavanje. Potrošnike pa je pozval, naj z nakupom domačih pridelkov podprejo slovenske kmete.

Dodal je še, da setve jesenske zelenjave zamujajo, ravno tako zamujajo vse ozelenitve, načrtovane za 15. avgust. V takih razmerah so zasaditve nemogoče, počakali bodo na izboljšanje razmer. Izpad pa bo velik, napoveduje Podgoršek.

Za kopanje niso primerne vse površinske vode

Dr. Nina Pirnat, predstojnica Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ, je opozorila, da lahko vročina povzroči slabo počutje, motnje spanja, omedlevico, nazadnje tudi vročinsko kap. Svetuje hlajenje telesa in prostorov, omejevanje aktivnosti v najbolj vročem delu dneva, lahka oblačila, pokrivala ter zadosten vnos tekočine in elektrolitov, brez alkohola. Posebej ogroženi so otroci, starejši, kronični bolniki, delavci na prostem in rekreativni športniki. Poleti je večja tudi obremenjenost zraka s talnim ozonom, zato priporoča manj zadrževanja na prostem med 13. in 17. uro ter zračenje prostorov zjutraj.

Opozorila je tudi, da za kopanje niso primerne vse površinske vode, saj se ob nizkih vodostajih lahko poveča koncentracija mikroorganizmov in drugih škodljivih snovi, zato je varneje izbrati kopališča, kjer kakovost vode redno spremljajo.

Za obisk gora priporoča dobro pripravo, zaščito pred UV-sevanjem, dovolj tekočine, ustrezno opremo in prvo pomoč. Ob ugrizu kače pa je treba odstraniti nakit ali uro, rano očistiti in pokriti, ud imobilizirati ter poklicati 112; rane ne smemo rezati ali izsesavati.

Podatkov o smrti zaradi vročinskih valov nimajo, presežne umrljivosti v zadnjih petih letih ni bilo zaznati, se pa povečujejo obiski urgence, tudi zaradi aktivnosti na prostem, je povedala.