Vrtnice za oko, dušo, hrano in zdravje

Kitajskim vrtnarjem gre zahvala, da cvetijo več kot enkrat v poletju. Vsako leto je na trgu od 100 do 120 novih sort.
Objavljeno
16. maj 2018 12.00
Posodobljeno
16. maj 2018 11.27
Slovenija ima zelo ugodne pogoje za gojenje, še posebno osrednja Slovenija in Gorenjska, kjer cvetijo junija in Primorska, ki jo olepšajo že maja. FOTO: Arhiv Društva ljubiteljev vrtnic
Andreja Žibret
Andreja Žibret
Ljubljana – Maja in junija cvetijo vrtnice, v vseh civilizacijah eden najbolj prepoznanih simbolov ljubezni in lepote. V Aziji so jih gojili že pred 5000 leti, fosili z odtisi divjih vrtnic pa so stari približno 35 milijonov let. Njihove barve in vonjave vzbujajo občutke lepote in prijetnosti v vrtovih ter parkih. Že od nekdaj jih uporabljajo za dišave, v farmaciji za zdravstvene namene, svoje mesto imajo kot kot dodatki v prehrani. 

Slovenija ima zelo ugodne pogoje za gojenje, še posebno osrednja Slovenija in Gorenjska, kjer cvetijo junija in Primorska, ki jo olepšajo že maja, pravi diplomirana inženirka agronomije Breda Bavdaž Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic in podpredsednica Svetovne zveze društev vrtničarjev (WFRS). 

V svetu je danes priznanih in registriranih od 7000 do 8000 sort vrtnic, v zgodovini pa jih je skupaj s starimi sortami, ki se izgubljajo in jih večinoma ni več, obstajalo 35.000. V okviru izborov vrtnic po svetu pa vsako leto pride na trg od 100 do 120 novih sort. Od modernih vrtnic, ki so začele nastajati leta 1876, je v Sloveniji v domačih obhišnih vrtovih največ sorte 'Queen Elisabeth', ugotavlja Breda B. Čopi: "Med zelo znanimi je tudi sorta 'Peace', hibridna čajevka, ki jih imajo ljudje zelo radi. To je tista prava vrtnica, ki ji rečemo kraljica vrtnic. Sicer pa je danes na vrtovih vse več mnogocvetnih, večkrat cvetočih rožnih grmov." 


Prešeren, Trubar, Ljubljana in Portorož


Pri nas imamo samo eno registrirano sorto – grmasto velikocvetno rožnato vrtnico 'Prešeren', ki jo je vzgojil akademik prof. dr. Matjaž Kmecl; kot spomin na našega največjega slovenskega pesnika in kot pravo slovensko vrtnico jo sadimo po vsej Sloveniji. Njena bližnja sorodnica je nova sorta vrtnica 'Trubar' z belkasto rumenim cvetom, ki postaja vse bolj priljubljena, pojasnjuje Čopijeva. Znani sorti 'Ljubljana' z belimi cvetovi in 'Portorož' z žareče rumenimi pa sta vzgojeni v Nemčiji in nosita imeni slovenskih mest po vsem svetu. Vzgajanje nove vrste traja več let in le počasi nastane nova, zdrava in tudi lepa vrtnica. Gojenje vrtnic, grmovnic, je zahtevno, vendar ni več tako težavno. S pravo lego, dovolj  prostora in sonca ter pravim izborom je uspeh zagotovljen, je dejala Čopijeva.  

Največjo zbirko vrtnic v Sloveniji ima Arboretum Volčji potok. Tu je letos na ogled 930 različnih sort vrtnic, vsaka je zastopana z od dvema do devet grmički, je povedal univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva Matjaž Mastnak, svetovalec za dendrologijo. V Arboretumu pa skrbijo tudi za okoli sto sort starih vrtnic: "Nekatere med njimi, skrižane bodičevke oziroma škotske rože, so že v polnem cvetju. Večina jih bo zacvetela konec meseca," pravi Mastnak, ki bo 30. maja od 18. do 19. ure v Arboretumu vodil ogled zgodovinskih vrtnic.


Damaščanke z Afrodito


Kot nam je povedal, so najstarejše evropske vrtnice vzgojili na območju Sirije, Iraka in Irana: "Tam so nastale damaščanke, ki so Afrodito, boginjo ljubezni, spremljale od prvega koraka na grška tla. Še bolj kot v Grčiji se je gojenje vrtnic razvilo v starem Rimu, kupiti jih je bilo mogoče vse dni v letu. Rabili so jih za obredno krašenje in luksuzni razvrat. V bogatih hišah se je tudi vino pilo s posipom iz rožnih listkov. Ko se je krščanstvo dokopalo do oblasti, je vrtnično kulturo uničilo. Propadle so sorte in vrtnarsko znanje. Iz starega veka se je pod varovalnim plaščem zdravilnosti ohranila samo lekarniška roža."

Po nekaj stoletjih je evropski sortiment vrtnice spet pomagal obnoviti Orient. Pustolovci, ki so odhajali na križarske pohode, so na poti do Palestine in nazaj domov kot darilo čakajočim ženam prinašali vrtnice. Sčasoma se je v Evropi obudilo žlahtnenje – ustvarjanje novih sort vrtnic. Število sort je raslo in v 17. stoletju je bil na Slovenskem že prvi zbirateljski rožni vrt, ki ga je opisal Valvasor. Jožefina, Napoleonova zapuščena žena, pa je z rožnim vrtom v Malmaisonu vrtnice povzdignila v predmet občudovanja vseh družbenih slojev. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje so v Evropo prišle kitajske vrtnice, ki so prinesle veliko novost: zmožnost, da vrtnica cveti več kot enkrat v poletju. Vse sodobne pocvitajoče vrtnice so nasledile to lastnost od vrtnice, ki so jih opazili in gojili kitajski vrtnarji, je še povedal Mastnak.


Okusna in zdravilna roža


Vrtnice je mogoče občudovati tudi v parku Tivoli v Ljubljani. Tudi v parku ortopedske bolnišnice Valdoltra že cveti zbirka okoli 250 različnih sort velikocvetnih grmastih vrtnic. Zelo znan je tudi tradicionalni festival vrtnic na vrtu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici, ki ga skupaj z občino Nova gorica prireja Goriško društvo ljubiteljev vrtnic, z zbirko zadnjih preživelih starinskih vrtnic burbonk, ki je druga po velikosti v Evropi; burbonke predstavljajo razvojno stopnico med starimi in modernimi vrtnicami. Od 27. aprila do 27. maja je vsak dan organizirano strokovno vodstvo ob 11. uri, ko najbolj dišijo, sicer pa si jih je mogoče ogledati od 9. do 17. ure. Ponujajo tudi jedi, pripravljene iz vrtnic, od solat, omak, vrtničnih njokov in štrukljev, do vrtničnega sladoleda itd.

Že v srednjem veku pa so rožno vodo in olje imeli za eno od osnovnih zdravil. Kot navaja Sanja Lončar, njene snovi delujejo pomirjevalno, pomirjajo razdraženo kožo in delujejo protivnetno. Eterično olje vrtnice uporabljajo tudi pri zdravljenju težkih depresij, pri stanjih žalosti, ob izgubi bližnjih itd. Največ zdravilnih učinkovin pripisujejo damaščanski vrtnici, stari sorti, ki jo masovno gojijo v Turčiji.